Raziskave kažejo, da obstaja neposredna povezava med dvojezičnostjo in inteligenco, spominskimi sposobnostmi in visokim akademskim uspehom. Ker bodo možgani bolj učinkovito obdelovali informacije, bodo lahko preprečili s starostjo povezano kognitivno upadanje.
Najtežji jeziki
Inštitut Ministrstva za zunanje zadeve ZDA (FSI) kategorizira jezike v štiri stopnje težavnosti za materne govorce angleščine. Skupina 1, najpreprostejša, vključuje francoščino, nemščino, indonezijščino, italijanščino, portugalščino, romunščino, španščino in svahili. Po raziskavi FSI je potrebna približno 1 ura vadbe, da dosežete osnovno tekoče znanje vseh jezikov skupine 480. Za doseganje enake ravni znanja jezikov skupine 2 (bolgarščine, burmanščine, grščine, hindijščine, perzijščine in urdujščine) sta potrebni 720 uri. Stvari so bolj zapletene z amharščino, kamboško, češčino, finščino, hebrejščino, islandščino in ruščino – zahtevajo 1100 ur vaje. Skupino 4 sestavljajo najtežji jeziki za materne govorce angleščine: arabščina, kitajščina, japonščina in korejščina – za maternega govorca angleščine bo potrebnih 2200 ur, da doseže osnovno tekoče znanje.
Kljub časovni naložbi strokovnjaki menijo, da se je drugega jezika vredno naučiti, vsaj zaradi kognitivnih koristi. »Razvija naše izvršilne funkcije, sposobnost, da si zapomnimo informacije in izločimo nepomembne informacije. Imenuje se izvršilne funkcije zaradi podobnosti z veščinami generalnega direktorja: upravljanje skupine ljudi, žongliranje z veliko informacijami in večopravilnost,« pravi Julie Fieze, profesorica nevroznanosti na Univerzi v Pittsburghu.
Glede na študijo univerze Northwestern se dvojezični možgani zanašajo na izvršilne funkcije - kot so zaviralni nadzor, delovni spomin in kognitivna prožnost - da ohranijo ravnovesje med dvema jezikoma. Ker sta oba jezikovna sistema vedno aktivna in tekmovalna, se nadzorni mehanizmi možganov nenehno krepijo.
Lisa Meneghetti, podatkovna analitičarka iz Italije, je hiperpoliglotka, kar pomeni, da tekoče govori šest ali več jezikov. V njenem primeru angleški, francoski, švedski, španski, ruski in italijanski jezik. Pri prehodu na nov jezik, zlasti tistega z nižjo kompleksnostjo, ki zahteva manjšo kognitivno vzdržljivost, je njena glavna naloga izogibanje mešanju besed. »Normalno je, da možgani preklapljajo in uporabljajo vzorce. To se pogosteje zgodi pri jezikih, ki pripadajo isti družini, ker so podobnosti prevelike,« pravi. Najboljši način, da se tej težavi izognete, pravi Meneghetti, je učenje enega jezika naenkrat in razlikovanje med jezikovnimi družinami.
Redna ura
Učenje osnov katerega koli jezika je hitra naloga. Spletni programi in aplikacije vam bodo pomagali, da se z bliskovito hitrostjo naučite nekaj pozdravov in preprostih stavkov. Za bolj osebno izkušnjo poliglot Timothy Doner priporoča branje in ogled gradiva, ki vzbudi vaše zanimanje.
»Če radi kuhate, si kupite kuharsko knjigo v tujem jeziku. Če imate radi nogomet, si poskusite ogledati tujo tekmo. Tudi če poberete le nekaj besed na dan in velika večina še vedno zveni kot blebetanje, si jih boste kasneje vseeno lažje zapomnili,« pravi.
Pomembno je, da natančno razumete, kako nameravate uporabljati jezik v prihodnosti. Ko so vaše namere glede novega jezika določene, lahko začnete načrtovati urnik dnevne vadbe, ki vključuje več metod učenja.
Obstaja veliko nasvetov, kako se bolje naučiti jezika. Toda vsi strokovnjaki so prepričani o eni stvari: odmaknite se od študija knjig in videov in vsaj pol ure posvetite govorni praksi z naravnim govorcem ali osebo, ki tekoče govori jezik. »Nekateri se učijo jezika tako, da si poskušajo zapomniti besede in vadijo izgovorjavo sami, v tišini in zase. V resnici ne napredujejo, to jim ne bo pomagalo pri praktični uporabi jezika,« pravi Fieze.
Tako kot pri obvladovanju glasbenega inštrumenta je bolje, da se jezik učite kratek čas, a redno, kot redko, a dolgo. Brez redne vadbe možgani ne sprožijo globokih kognitivnih procesov in ne vzpostavijo povezave med novim znanjem in predhodnim učenjem. Zato bo ura na dan, pet dni v tednu, bolj koristna kot peturni prisilni pohod enkrat na teden. Po podatkih FSI traja 1 teden ali skoraj dve leti, da dosežete osnovno tekoče znanje jezika skupine 96.
IQ in EQ
»Učenje drugega jezika vam bo prav tako pomagalo postati bolj razumevajoča in empatična oseba ter odprla vrata drugačnemu načinu razmišljanja in čustvovanja. Gre za kombinacijo IQ in EQ (čustvena inteligenca),« pravi Meneghetti.
Komuniciranje v drugih jezikih pomaga razviti veščino »medkulturne kompetence«. Po Bakerju je medkulturna kompetenca sposobnost graditi uspešne odnose z najrazličnejšimi ljudmi iz drugih kultur.
Eno uro učenja novega jezika na dan lahko razumemo kot prakso premagovanja odtujenosti med ljudmi in kulturami. Rezultat bodo izboljšane komunikacijske veščine, ki vas bodo približale ljudem v službi, doma ali v tujini. "Ko naletiš na drugačen pogled na svet, nekoga iz druge kulture, nehaš obsojati druge in postaneš učinkovitejši pri reševanju konfliktov," pravi Baker.