1. Večina vode, ki jo ljudje porabijo, je namenjena kmetijstvu
Kmetijstvo porabi precejšnjo količino svetovnih virov sladke vode – predstavlja skoraj 70 % vse črpane vode. To število lahko naraste na več kot 90 % v državah, kot je Pakistan, kjer je kmetijstvo najbolj razširjeno. Če si ne bomo močno prizadevali za zmanjšanje živilskih odpadkov in povečanje produktivnosti vode v kmetijstvu, bo povpraševanje po vodi v kmetijskem sektorju v prihodnjih letih predvidoma še naraščalo.
Gojenje hrane za živino ogroža svetovne ekosisteme, ki so v nevarnosti degradacije in onesnaženja. Ustja rek in jezer doživljajo cvetenje okolju neugodnih alg, ki jih povzroča vse večja uporaba gnojil. Kopičenje strupenih alg ubija ribe in onesnažuje pitno vodo.
Velika jezera in rečne delte so se po desetletjih črpanja vode izrazito zmanjšale. Pomembni močvirni ekosistemi se sušijo. Ocenjuje se, da je prizadeta že polovica svetovnih mokrišč, stopnja izgube pa se je v zadnjih desetletjih povečala.
2. Prilagajanje na podnebne spremembe vključuje odzivanje na spremembe v porazdelitvi vodnih virov in njihovi kakovosti
Podnebne spremembe vplivajo na razpoložljivost in kakovost vodnih virov. Z naraščanjem globalnih temperatur postajajo ekstremni in neredni vremenski dogodki, kot so poplave in suše, vse pogostejši. Eden od razlogov je, da toplejše ozračje zadržuje več vlage. Pričakuje se, da se bo sedanji vzorec padavin nadaljeval, kar bo povzročilo, da bodo suha območja postala bolj suha, mokra pa bolj mokra.
Spreminja se tudi kakovost vode. Višje temperature vode v rekah in jezerih zmanjšajo količino raztopljenega kisika in naredijo življenjski prostor za ribe nevarnejši. Tople vode so tudi primernejše razmere za rast škodljivih alg, ki so strupene za vodne organizme in ljudi.
Umetni sistemi, ki zbirajo, shranjujejo, premikajo in čistijo vodo, niso bili zasnovani tako, da bi se prilagodili tem spremembam. Prilagajanje spreminjajočemu se podnebju pomeni vlaganje v bolj trajnostno vodno infrastrukturo, od mestnih drenažnih sistemov do skladiščenja vode.
3. Voda je vse bolj vir konfliktov
Od konfliktov na Bližnjem vzhodu do protestov v Afriki in Aziji ima voda vedno večjo vlogo v civilnih nemirih in oboroženih spopadih. Pogosteje države in regije sklenejo kompromis pri reševanju kompleksnih sporov na področju upravljanja z vodami. Pogodba o vodah Inda, ki deli pritoke reke Ind med Indijo in Pakistan, je pomemben primer, ki velja že skoraj šest desetletij.
Toda te stare norme sodelovanja so vse bolj na preizkušnji zaradi nepredvidljive narave podnebnih sprememb, rasti prebivalstva in podnacionalnih konfliktov. Splošno razširjena nihanja sezonske oskrbe z vodo – vprašanje, ki se pogosto prezre, dokler ne izbruhne kriza – ogrožajo regionalno, lokalno in globalno stabilnost, saj vplivajo na kmetijsko proizvodnjo, migracije in blaginjo ljudi.
4. Milijarde ljudi so prikrajšane za varno in cenovno dostopno vodo in sanitarne storitve
približno 2,1 milijarde ljudi nima varnega dostopa do čiste pitne vode, več kot 4,5 milijarde ljudi pa nima kanalizacijskega sistema. Vsako leto na milijone ljudi zboli in umre zaradi driske in drugih bolezni, ki se prenašajo z vodo.
Številna onesnaževala se zlahka raztopijo v vodi, vodonosniki, reke in voda iz pipe pa lahko nosijo kemične in bakterijske označevalce svojega okolja – svinec iz cevi, industrijska topila iz proizvodnih obratov, živo srebro iz nedovoljenih rudnikov zlata, viruse iz živalskih odpadkov ter tudi nitrate in pesticidov s kmetijskih polj.
5. Podzemna voda je največji vir sladke vode na svetu
Količina vode v vodonosnikih, imenovana tudi podtalnica, je več kot 25-krat večja od količine vode v rekah in jezerih celotnega planeta.
Približno 2 milijardi ljudi se zanaša na podtalnico kot glavni vir pitne vode in skoraj polovica vode, ki se uporablja za namakanje pridelkov, prihaja iz podzemlja.
Kljub temu pa premalo vemo o kakovosti in količini razpoložljive podzemne vode. Ta nevednost v mnogih primerih vodi v prekomerno uporabo in številni vodonosniki v državah, ki proizvajajo velike količine pšenice in žita, so izčrpani. Indijski uradniki na primer pravijo, da se država sooča s še hujšo vodno krizo, v veliki meri zaradi krčenja podzemne vode, ki je potonila na stotine metrov pod nivo tal.