Vendar pa je dobra novica ta, da mnoge od teh vrst izpadov spomina niso nujno znaki demence ali možganskih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Še več dobrih novic: obstajajo načini za izboljšanje vsakodnevnega spomina. Te metode bodo uporabne tako za starejše od 50 let kot tudi za mlajše, saj ni nič boljšega od vcepitve dobrih navad vnaprej.
starajoči se možgani
Mnogi ljudje opazijo takšne izgube spomina, ki se začnejo pri 50 letih. Takrat se začnejo s starostjo povezane kemične in strukturne spremembe v predelih možganov, povezanih z obdelavo spomina, kot je hipokampus ali čelni režnji, pravi dr. Salinas.
»Ker možganske celice težje delujejo, je težje delovati tudi v omrežjih, katerih del so, če ni drugih celic, ki so pripravljene služiti kot rezervne. Predstavljajte si na primer velik pevski zbor. Če en tenor izgubi glas, občinstvo morda ne bo opazilo razlike. Toda v težavah boste, če večina tenorjev izgubi svoje glasove in namesto njih ne bo nobenega podmladka,« pravi.
Te možganske spremembe lahko upočasnijo hitrost obdelave informacij, zaradi česar si je včasih težko zapomniti znana imena, besede ali nove informacije.
Vendar starost ni vedno edini krivec. Spomin je dovzeten za depresijo, anksioznost, stres, neželene učinke zdravil in pomanjkanje spanja, zato je pomembno, da se pogovorite s svojim zdravnikom, da ugotovi, ali je kaj od tega lahko povezano z vašimi izgubami spomina.
Kaj lahko storite?
Čeprav ne morete odpraviti učinkov staranja, obstajajo načini, kako izostriti svoj vsakodnevni spomin in pomagati možganom pri pridobivanju in ohranjanju informacij. Tukaj je nekaj strategij, ki vam lahko pomagajo.
Bodite organizirani. Če predmete redno izgubljate, jih hranite na določenem mestu. Na primer, vse svoje vsakodnevne predmete, kot so očala, ključi in denarnica, pospravite v eno posodo in jo postavite na vedno vidno mesto. »Če imate te predmete na istem mestu, se vaši možgani lažje naučijo vzorca in ustvarijo navado, ki vam postane druga narava,« pravi dr. Salinas.
Učite se naprej. Ustvarite si situacije, v katerih se morate nenehno učiti in si zapomniti nove informacije. Obiskujte tečaje na lokalni fakulteti, naučite se igrati instrument, obiskujte tečaj umetnosti, igrajte šah ali se pridružite knjižnemu klubu. Izzovite se.
Nastavite opomnike. Pišite zapiske in jih pustite tam, kjer jih vidite. Na primer, na ogledalo v kopalnici napišite sporočilo, ki vas bo spomnilo, da greste na sestanek ali vzamete zdravilo. Uporabite lahko tudi alarm na svojem mobilnem telefonu ali prosite prijatelja, da vas pokliče. Druga možnost je, da si pošljete opomnike po e-pošti.
Razdeli naloge. Če se težko spomnite celotnega zaporedja korakov, potrebnih za dokončanje naloge, jo razdelite na manjše dele in jih opravite enega za drugim. Zapomnite si na primer prve tri števke telefonske številke, nato tri in štiri. »Možganom je lažje posvetiti pozornost hitrim, majhnim kosom informacij kot dolgim, okornim verigam informacij, zlasti če te informacije ne sledijo logičnemu zaporedju,« pravi dr. Salinas.
Ustvarite asociacije. Posnemite miselne slike tega, kar si želite zapomniti, in jih kombinirajte, pretiravajte ali popačite, da bodo izstopale in si jih zapomnili. Na primer, če parkirate svoj avto v prostoru 3B, si predstavljajte tri ogromne velikane, ki varujejo vaš avto. Če pridete do nenavadne ali čustvene podobe, je večja verjetnost, da si jo boste zapomnili.
Ponovi, ponovi, ponovi. Ponavljanje poveča verjetnost, da si boste informacije zapisali in jih pozneje lahko priklicali. Na glas ponovite, kar ste slišali, prebrali ali pomislili. Ko nekoga srečate prvič, dvakrat ponovite njegovo ime. Na primer, recite: "Mark .... Lepo te je spoznati, Mark! Ko vam nekdo da navodila, jih ponovite korak za korakom. Po pomembnem pogovoru, na primer z zdravnikom, na poti domov znova in znova glasno ponavljajte, kar je bilo povedano med obiskom.
Predstavljati. Ponovno predvajanje dejanja v mislih vam lahko pomaga, da se spomnite, kako to storiti. Na primer, ko morate na poti domov kupiti banane, si v mislih znova ustvarite to dejavnost z živimi podrobnostmi. Predstavljajte si, da vstopite v trgovino, greste na oddelek s sadjem, izberete banane in jih nato plačate ter to zaporedje v mislih ponavljate znova in znova. Morda se sprva zdi neprijetno, vendar se je izkazalo, da ta tehnika pomaga izboljšati prospektivni spomin – sposobnost, da si zapomnimo dokončanje načrtovanega dejanja – tudi pri ljudeh z blagimi kognitivnimi motnjami.
Ostati v stiku. Raziskave so pokazale, da redna socialna interakcija zagotavlja mentalno stimulacijo. Pogovor, poslušanje in pomnjenje informacij lahko pomagajo izboljšati vaš spomin. Nekatere raziskave so pokazale, da je lahko učinkovitih že 10 minut pogovora. "Na splošno je pri ljudeh, ki so bolj socialno vključeni, večja tudi verjetnost, da bodo imeli bolj zdravo delujoče možgane in manjše tveganje za s starostjo povezane možganske bolezni, kot sta možganska kap ali demenca," pravi dr. Salinas.