Adenomegalija je povečanje bezgavk, povečanje, ki ga lahko povzročijo bakterijske ali virusne okužbe ali pa je zlasti povezano s prisotnostjo tumorjev.

Kadar gre za ganglije mediastinuma, gre za mediastinalno limfadenopatijo, cervikalno limfadenopatijo, če povečanje volumna prizadene bezgavke na vratu, ali aksilarno limfadenopatijo, če so to bezgavke (drugo ime bezgavke) v pazduhe, ki so povečane. Lahko je tudi dimeljski in vpliva na vozlišča, ki se nahajajo v dimljah. Adenomegalija je pogosto posledica znatnega obremenitve imunskega sistema, katerega ključna sestavina so bezgavke.

Adenomegalija, kaj je to?

Etimološko adenomegalija pomeni povečanje velikosti žlez: ta izraz izvira iz grščine "adên", kar pomeni "žleza" in "mega", kar pomeni veliko. Adenomegalija je torej povečanje bezgavk, včasih imenovanih tudi bezgavke, po okužbi z virusom, bakterijo ali parazitom ali predvsem zaradi tumorja.

Limfne vozle so vozlišča, ki se nahajajo vzdolž limfnih žil na določenih delih telesa:

• Bezgavke v mediastinumu se nahajajo v mediastinumu, srednjem predelu prsnega koša (nahajajo se med obema pljučoma, blizu srca, sapnika, bronhijev in požiralnika). Če so povečani, bomo govorili o mediastinalni limfadenopatiji.
• Vratne bezgavke se nahajajo na vratu: ko se njihova velikost poveča, pride do cervikalne limfadenopatije.
• Če adenomegalija zadeva bezgavke, ki se nahajajo pod pazduhami, se imenuje aksilarna limfadenopatija.
• Nazadnje, ko ta hipertrofija prizadene dimeljske bezgavke, bodisi prisotne v dimljah, bomo izzvali dimeljsko limfadenopatijo.

Kako prepoznati adenomegalijo?

Povečane bezgavke zdravnik najpogosteje izpostavi med kliničnim pregledom. Pravzaprav lahko zdravnik s palpacijo odkrije nenormalne grudice v teh bezgavkah.

Bolnik lahko včasih sam občuti pojav majhne "grude" ali "grupe" v pazduhah, vratu ali dimljah, včasih pa jo spremlja zvišana telesna temperatura.

Druge metode lahko potrdijo diagnozo, kot so ultrazvok in druge vrste slikovnih preiskav. Zlasti v prsnem košu bodo te mediastinalne limfadenopatije lokalizirane s torakalno računalniško tomografijo, diagnozo pa lahko glede na njihovo lokacijo dobimo tudi z mediastinoskopijo (pregled mediastinuma z endoskopom), mediastinotomijo (zarezom mediastinuma) ali torakoskopija. Histologija omogoča s preučevanjem celic ugotoviti, ali je limfadenopatija maligna ali ne.

Dejavniki tveganja

Osebe z oslabljenim imunskim sistemom imajo večje tveganje za okužbe in s tem razvoj adenomegalije: na primer bolniki z virusom HIV ali bolniki na imunosupresivnem zdravljenju. 

Sama okužba je dejavnik tveganja za adenomegalijo.

Vzroki za povečane bezgavke: povezava z njihovo vlogo pri imunosti

Bezgavke so vozliči, ki se uporabljajo za filtriranje limfe. Imajo tudi bistveno vlogo pri imunskem odzivu telesa in s tem v njegovi obrambi.

Tako v teh ganglijih poteka predstavitev antigenov tujih teles (ki so nalezljivi mikroorganizmi, ki so lahko bakterije, virusi ali paraziti) celicam imunskega sistema, imenovanim T in B limfociti. (tj. bele krvne celice).

Po tej antigenski predstavitvi se bo imunski odziv telesa sprožil proti povzročiteljem okužb ali lastnim nenormalnim celicam telesa (pogosto tumorjem). Ta odziv vključuje bodisi proizvodnjo protiteles z limfociti B (imenovane tudi humoralna imunost) bodisi celični odziv, imenovan tudi citotoksični odziv, ki vključuje limfocite CD8 T (odziv, imenovan tudi celična imunost). 

S to aktivacijo imunskega odziva v gangliju bo razložena hipertrofija, ki jo opazimo v primeru adenomegalije: dejansko se število limfocitov (tj. celic ganglija), ki se množijo, močno poveča. velikost bezgavke. Poleg tega se zgodi, da se rakave celice infiltrirajo v bezgavko in ponovno povečajo njeno velikost. Tam se lahko množijo tudi vnetne celice, celo lastne imunske celice ganglija, kar vodi v raka na ganglijih.

Benigni vzroki

Nekateri benigni vzroki za povečano velikost bezgavk vključujejo:

• sarkoidoza (splošna telesna bolezen neznanega vzroka);
• tuberkuloza, odkrita zlasti po mediastinalni limfadenopatiji;
• in druge ozdravljive nalezljive bolezni, kot je mononukleoza, ki jo povzroča virus Epstein-Barr itd.

Maligni vzroki

Obstajajo maligni vzroki, med katerimi so:

• tumorji, raki in metastaze, kot so Hodgkinovi ali ne-Hodgkinovi limfomi, ki se zelo pogosto diagnosticirajo tudi z mediastinalno limfadenopatijo (po rentgenskem slikanju prsnega koša);
• avtoimunske bolezni: zlasti lupus ali revmatoidni artritis;
• hujše okužbe, kot so tista, povezana z virusom aidsa, HIV ali virusnim hepatitisom itd.

Glavna tveganja zapletov adenomegalije so pravzaprav povezana z njeno etiologijo:

• Pri tumorjih se lahko patologija razvije v maligne tumorje ali celo v pojav metastaz, se pravi v širjenje rakavih celic na daljavo od limfadenopatije.
• V primeru okužbe z virusom HIV, virusom aidsa, so zapleti pridobljeni imunski pomanjkljivosti, torej povečano tveganje za vse vrste okužb.
• Avtoimunske bolezni se razvijajo tudi s tveganjem za pomembne zaplete, ki lahko povzročijo zlasti hude bolečine in hude invalidnosti.

Zdravljenje bo zdravljenje bolezni, diagnosticirane v povezavi s povečano bezgavko:

• antibiotično ali protivirusno zdravljenje ali celo antiparazitsko, če je prisotnost povečane bezgavke posledica patogenega povzročitelja (bakterije, virusa ali parazita);
• zdravljenje proti raku v primeru tumorja, ki lahko kombinira radioterapijo in kemoterapijo;
• imunosupresivi, na primer v primeru avtoimunskih bolezni.
• Kirurgija bo v nekaterih primerih odstranila vozlišče.

Adenomegalija je torej simptom, ki ga je treba čim prej odkriti in o tem hitro obvestiti lečečega zdravnika: slednji lahko opravi klinični pregled s palpacijo takoj, ko začuti nenormalno maso v cervikalnem, aksilarnem ali dimeljskem predelu, ali odkriti na kontrolnem rentgenu prsnega koša za mediastinalno limfadenopatijo. Ta zdravstveni delavec se lahko odloči, katero zdravljenje bo začel ali s katerim specialistom se bo posvetoval. Tako prej ko se odpravi vzrok adenomegalije, večja je možnost okrevanja.