Leta 2016 je njegov predsednik Klaus Martin Schwab na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu govoril o »četrti industrijski revoluciji«: novi dobi popolne avtomatizacije, ki ustvarja konkurenco med človeško inteligenco in umetno inteligenco. Ta govor (kot tudi istoimenska knjiga) velja za prelomnico v razvoju novih tehnologij. Številne države so se morale odločiti, katero pot bodo ubrale: prednost tehnologije pred pravicami in svoboščinami posameznika ali obratno? Tako se je tehnološka prelomnica spremenila v družbeno in politično.
O čem je še govoril Schwab in zakaj je to tako pomembno?
Revolucija bo spremenila razmerje moči med ljudmi in stroji: umetna inteligenca (AI) in roboti bodo ustvarili nove poklice, a tudi uničili stare. Vse to bo povzročilo socialno neenakost in druge pretrese v družbi.
Digitalne tehnologije bodo dale veliko prednost tistim, ki bodo sčasoma stavili nanje: izumiteljem, delničarjem in tveganim vlagateljem. Enako velja za države.
V tekmi za globalno vodstvo danes zmaga tisti, ki ima največji vpliv na področju umetne inteligence. Globalni dobiček od uporabe tehnologije umetne inteligence v naslednjih petih letih je ocenjen na 16 bilijonov dolarjev, bNajvečji delež bo šel v ZDA in Kitajsko.
Kitajski strokovnjak za informatiko Kai-Fu Lee v svoji knjigi »The Superpowers of Artificial Intelligence« piše o boju med Kitajsko in ZDA na tehnološkem področju, fenomenu Silicijeve doline in ogromni razliki med državama.
ZDA in Kitajska: oboroževalna tekma
ZDA velja za eno najbolj razvitih držav na področju umetne inteligence. Globalni velikani s sedežem v Silicijevi dolini – kot so Google, Apple, Facebook ali Microsoft – temu razvoju posvečajo veliko pozornosti. Pridružuje se jim na desetine startupov.
Leta 2019 je Donald Trump naročil ustanovitev ameriške pobude za umetno inteligenco. Deluje na petih področjih:
Strategija umetne inteligence Ministrstva za obrambo govori o uporabi teh tehnologij za vojaške potrebe in kibernetsko varnost. Hkrati so ZDA že leta 2019 priznale premoč Kitajske v nekaterih kazalnikih, povezanih z raziskavami umetne inteligence.
Leta 2019 je vlada ZDA za raziskave na področju umetne inteligence namenila približno milijardo dolarjev. Vendar pa do leta 1 le 2020 % ameriških izvršnih direktorjev načrtuje uvedbo tehnologije umetne inteligence v primerjavi z 4 % leta 20. Menijo, da so možna tveganja tehnologije veliko večja od njenih zmogljivosti.
Kitajska želi prehiteti ZDA na področju umetne inteligence in drugih tehnologij. Za izhodišče lahko štejemo leto 2017, ko se je pojavila Nacionalna strategija za razvoj tehnologij umetne inteligence. Po njem naj bi Kitajska do leta 2020 dohitela vodilne v svetu na tem področju, skupni trg umetne inteligence v državi pa naj bi presegel 22 milijard dolarjev. V pametno proizvodnjo, medicino, mesta, kmetijstvo in obrambo nameravajo vložiti 700 milijard dolarjev.
Kitajski voditelj Xi Jinping vidi AI kot "gonilo tehnološke revolucije" in gospodarske rasti. Nekdanji predsednik kitajskega Googla Li Kaifu to pripisuje dejstvu, da je AlphaGo (razvoj Googlove centrale) premagal kitajskega prvaka v igri go Ke Jieja. To je za Kitajsko postal tehnološki izziv.
Glavna stvar, v kateri je bila država doslej slabša od ZDA in drugih voditeljev, so temeljne teoretične raziskave, razvoj osnovnih algoritmov in čipov, ki temeljijo na AI. Da bi to premagala, Kitajska aktivno izposoja najboljše tehnologije in strokovnjake s svetovnega trga, medtem ko tujim podjetjem ne dovoli, da tekmujejo s kitajskimi doma.
Hkrati se med vsemi podjetji na področju umetne inteligence v več fazah izberejo najboljša in napredujejo med vodilne v industriji. Podoben pristop je bil že uporabljen v telekomunikacijski industriji. Leta 2019 so v Šanghaju začeli graditi prvo pilotno območje za inovacije in uporabo umetne inteligence.
Leta 2020 vlada obljublja dodatnih 1,4 milijard dolarjev za 5G, umetno inteligenco in samovozeče avtomobile. Stavijo na največja ponudnika računalništva v oblaku in analize podatkov – Alibaba Group Holding in Tencent Holdings.
Najuspešnejša sta bila Baidu, »kitajski Google« z do 99-odstotno natančnostjo prepoznave obraza, startupi iFlytek in Face. Trg kitajskih mikrovezij je samo v enem letu – od 2018 do 2019 – zrasel za 50 %: na 1,73 milijarde dolarjev.
Spričo trgovinske vojne in vse slabših diplomatskih odnosov z ZDA je Kitajska pospešila integracijo civilnih in vojaških projektov na področju umetne inteligence. Glavni cilj ni le tehnološka, ampak tudi geopolitična premoč nad ZDA.
Čeprav je Kitajska uspela prehiteti ZDA na področju neomejenega dostopa do velikih in osebnih podatkov, še vedno zaostaja na področju tehnoloških rešitev, raziskav in opreme. Hkrati Kitajci objavljajo več citiranih člankov o AI.
Toda za razvoj projektov umetne inteligence ne potrebujemo le sredstev in državne podpore. Potreben je neomejen dostop do velikih podatkov: prav ti so podlaga za raziskave in razvoj, pa tudi za usposabljanje robotov, algoritmov in nevronskih mrež.
Veliki podatki in državljanske svoboščine: kakšna je cena napredka?
Velike podatke v ZDA prav tako jemljejo resno in verjamejo v njihov potencial za gospodarski razvoj. Tudi pod Obamo je vlada začela šest zveznih programov velikih podatkov v skupni vrednosti 200 milijonov dolarjev.
Vendar pa z zaščito velikih in osebnih podatkov tukaj ni vse tako preprosto. Prelomnica so bili dogodki 11. septembra 2011. Menijo, da je takrat država posebnim službam omogočila neomejen dostop do osebnih podatkov svojih državljanov.
Leta 2007 je bil sprejet zakon o boju proti terorizmu. In od istega leta se je FBI in CIA pojavil PRISM - ena najnaprednejših storitev, ki zbira osebne podatke o vseh uporabnikih družbenih omrežij, pa tudi storitev Microsoft, Google, Apple, Yahoo in celo telefonskih zapisi. Prav o tej bazi je govoril Edward Snowden, ki je prej delal v projektni skupini.
Poleg pogovorov in sporočil v klepetih, e-pošti program zbira in shranjuje geolokacijske podatke, zgodovino brskalnika. Takšni podatki so v ZDA veliko manj varovani kot osebni podatki. Vse te podatke zbirajo in uporabljajo isti IT-giganti iz Silicijeve doline.
Hkrati pa še vedno ni enotnega paketa zakonov in ukrepov, ki bi urejali uporabo velikih podatkov. Vse temelji na politiki zasebnosti posameznega podjetja in formalnih obveznostih glede varovanja podatkov in anonimizacije uporabnikov. Poleg tega ima vsaka država svoja pravila in zakone v zvezi s tem.
Nekatere države še vedno poskušajo zaščititi podatke svojih državljanov, vsaj pred korporacijami. Kalifornija ima najstrožjo zakonodajo o varstvu podatkov v državi od leta 2020. Po njej imajo uporabniki interneta pravico vedeti, katere informacije podjetja zbirajo o njih, kako in zakaj jih uporabljajo. Vsak uporabnik lahko zahteva njegovo odstranitev ali prepoved zbiranja. Leto prej je prepovedala tudi uporabo prepoznave obraza pri delu policije in specialnih služb.
Anonimizacija podatkov je priljubljeno orodje, ki ga uporabljajo ameriška podjetja: ko so podatki anonimizirani in iz njih ni mogoče identificirati določene osebe. Vendar to odpira velike možnosti za podjetja, da zbirajo, analizirajo in uporabljajo podatke v komercialne namene. Hkrati zanje ne veljajo več zahteve glede zaupnosti. Takšni podatki se prosto prodajajo prek posebnih borz in posameznih posrednikov.
S spodbujanjem zakonov za zaščito pred zbiranjem in prodajo podatkov na zvezni ravni se lahko Amerika sooči s tehničnimi težavami, ki dejansko vplivajo na vse nas. Torej lahko izklopite sledenje lokaciji v telefonu in aplikacijah, kaj pa sateliti, ki oddajajo te podatke? Zdaj jih je v orbiti približno 800 in jih je nemogoče izklopiti: tako bomo ostali brez interneta, komunikacij in pomembnih podatkov – vključno s slikami bližajočih se neviht in orkanov.
Na Kitajskem od leta 2017 velja zakon o kibernetski varnosti. Po eni strani internetnim podjetjem prepoveduje zbiranje in prodajo informacij o uporabnikih z njihovim soglasjem. Leta 2018 so celo izdali specifikacijo o varstvu osebnih podatkov, ki velja za eno najbližjih evropski GDPR. Vendar pa je specifikacija le skupek pravil, ne zakon, in državljanom ne omogoča, da svoje pravice zagovarjajo na sodišču.
Po drugi strani pa zakon od mobilnih operaterjev, ponudnikov internetnih storitev in strateških podjetij zahteva, da del podatkov shranijo v državi in jih na zahtevo posredujejo oblastem. Nekaj podobnega pri nas predpisuje tako imenovani »pomladanski zakon«. Hkrati imajo nadzorni organi dostop do vseh osebnih podatkov: klicev, pisem, klepetov, zgodovine brskalnika, geolokacije.
Skupno je na Kitajskem več kot 200 zakonov in predpisov o varstvu osebnih podatkov. Od leta 2019 so vse priljubljene aplikacije za pametne telefone preverjene in blokirane, če zbirajo uporabniške podatke v nasprotju z zakonom. Tiste storitve, ki oblikujejo vir objav ali prikazujejo oglase na podlagi uporabniških preferenc, so prav tako spadale v obseg. Da bi čim bolj omejili dostop do informacij v omrežju, ima država "Golden Shield", ki filtrira internetni promet v skladu z zakoni.
Od leta 2019 je Kitajska začela opuščati tuje računalnike in programsko opremo. Od leta 2020 morajo kitajska podjetja preiti na računalništvo v oblaku in predložiti podrobna poročila o vplivu opreme IT na nacionalno varnost. Vse to v ozadju trgovinske vojne z Združenimi državami, ki je postavila pod vprašaj varnost opreme 5G kitajskih dobaviteljev.
Takšna politika povzroča zavračanje v svetovni skupnosti. FBI je dejal, da prenos podatkov prek kitajskih strežnikov ni varen: do njih lahko dostopajo lokalne obveščevalne agencije. Po njem so zaskrbljenost izrazile tudi mednarodne korporacije, vključno z Appleom.
Svetovna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch poudarja, da je Kitajska zgradila »mrežo popolnega državnega elektronskega nadzora in sofisticiran sistem internetne cenzure«. Z njimi se strinja 25 držav članic ZN.
Najbolj osupljiv primer je Xinjiang, kjer država nadzoruje 13 milijonov Ujgurov, muslimanske narodne manjšine. Uporablja se prepoznavanje obrazov, sledenje vseh gibanj, pogovorov, dopisovanja in represij. Kritičen je tudi sistem »socialnih kreditov«: ko je dostop do različnih storitev in celo letov v tujino na voljo le tistim, ki imajo zadostno oceno zaupanja – z vidika državnih služb.
So še drugi primeri: ko se države dogovorijo o enotnih pravilih, ki naj čim bolj varujejo osebne svoboščine in konkurenco. Toda tukaj, kot pravijo, obstajajo nianse.
Kako je evropska GDPR spremenila način zbiranja in shranjevanja podatkov v svetu
Od leta 2018 je Evropska unija sprejela GDPR – Splošno uredbo o varstvu podatkov. Ureja vse v zvezi z zbiranjem, shranjevanjem in uporabo spletnih uporabniških podatkov. Ko je zakon začel veljati pred enim letom, je veljal za najstrožji sistem na svetu za zaščito spletne zasebnosti ljudi.
Zakon navaja šest pravnih podlag za zbiranje in obdelavo podatkov uporabnikov interneta: na primer osebna privolitev, pravne obveznosti in življenjski interesi. Obstaja tudi osem osnovnih pravic vsakega uporabnika internetnih storitev, med drugim pravica do obveščenosti o zbiranju podatkov, popravka ali izbrisa podatkov o sebi.
Podjetja morajo zbirati in hraniti minimalno količino podatkov, ki jih potrebujejo za zagotavljanje storitev. Na primer, spletni trgovini vas ni treba spraševati o vaših političnih pogledih, da lahko dostavi izdelek.
Vsi osebni podatki morajo biti varno varovani v skladu z zakonskimi standardi za vsako vrsto dejavnosti. Poleg tega osebni podatki tukaj med drugim pomenijo podatke o lokaciji, etnično pripadnost, versko prepričanje, piškotke brskalnika.
Druga težavna zahteva je prenosljivost podatkov iz ene storitve v drugo: na primer, Facebook lahko prenese vaše fotografije v Google Photos. Te možnosti si ne morejo privoščiti vsa podjetja.
Čeprav je bila GDPR sprejeta v Evropi, velja za vsa podjetja, ki poslujejo v EU. GDPR velja za vse, ki obdelujejo osebne podatke državljanov ali prebivalcev EU ali jim ponujajo blago ali storitve.
Zakon, ki je bil ustvarjen za zaščito IT industrije, se je spremenil v najbolj neprijetne posledice. Samo v prvem letu je Evropska komisija kaznovala več kot 90 podjetij v skupni vrednosti več kot 56 milijonov evrov. Poleg tega lahko najvišja kazen doseže 20 milijonov evrov.
Številne korporacije so se soočile z omejitvami, ki so ustvarile resne ovire za njihov razvoj v Evropi. Med njimi je bil Facebook, pa tudi British Airways in hotelska veriga Marriott. A najprej je zakon udaril po malih in srednje velikih podjetjih: ta morajo vse svoje izdelke in notranje procese prilagoditi njegovim normam.
GDPR je ustvaril celotno industrijo: odvetniške in svetovalne družbe, ki pomagajo uskladiti programsko opremo in spletne storitve z zakonodajo. Njegovi analogi so se začeli pojavljati v drugih regijah: Južni Koreji, na Japonskem, v Afriki, Latinski Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in Kanadi. Dokument je imel velik vpliv na zakonodajo ZDA, naše države in Kitajske na tem področju.
Lahko bi dobili vtis, da je mednarodna praksa uporabe in zaščite tehnologij na področju velikih podatkov in umetne inteligence sestavljena iz nekaj skrajnosti: popolnega nadzora ali pritiska na IT podjetja, nedotakljivosti osebnih podatkov ali popolne brezobrambe pred državo in korporacijami. Ne ravno: obstajajo tudi dobri primeri.
Umetna inteligenca in veliki podatki v službi Interpola
Mednarodna organizacija kriminalistične policije – na kratko Interpol – je ena najvplivnejših na svetu. Vključuje 192 držav. Ena glavnih nalog organizacije je zbiranje podatkovnih zbirk, ki pomagajo organom pregona po vsem svetu pri preprečevanju in preiskovanju kriminala.
Interpol ima na voljo 18 mednarodnih baz: o teroristih, nevarnih kriminalcih, orožju, ukradenih umetninah in dokumentih. Ti podatki so zbrani iz milijonov različnih virov. Na primer, globalna digitalna knjižnica Dial-Doc vam omogoča prepoznavanje ukradenih dokumentov in sistem Edison - ponarejenih.
Za sledenje gibanja kriminalcev in osumljencev se uporablja napreden sistem za prepoznavanje obraza. Integriran je z zbirkami podatkov, ki hranijo fotografije in druge osebne podatke iz več kot 160 držav. Dopolnjuje ga posebna biometrična aplikacija, ki primerja oblike in proporce obraza, tako da je ujemanje kar se da natančno.
Sistem za prepoznavanje zaznava tudi druge dejavnike, ki spreminjajo obraz in ga otežujejo prepoznavo: osvetlitev, staranje, make-up in ličenje, plastične operacije, posledice alkoholizma in odvisnosti od mamil. Da bi se izognili napakam, se rezultati sistemskega iskanja preverjajo ročno.
Sistem je bil uveden leta 2016, zdaj pa si Interpol aktivno prizadeva za njegovo izboljšavo. Mednarodni identifikacijski simpozij poteka vsaki dve leti, delovna skupina Face Expert pa dvakrat letno izmenjuje izkušnje med državami. Še en obetaven razvoj je sistem za prepoznavanje glasu.
Za najnovejše tehnologije na področju mednarodne varnosti skrbita Mednarodni raziskovalni inštitut Združenih narodov (UNICRI) in Center za umetno inteligenco in robotiko. Singapur je ustvaril največje mednarodno inovacijsko središče Interpola. Med njegovimi razvojnimi deli so policijski robot, ki pomaga ljudem na ulicah, pa tudi umetna inteligenca in tehnologije velikih podatkov, ki pomagajo napovedovati in preprečevati kriminal.
Kako se sicer veliki podatki uporabljajo v državnih službah:
NADRA (Pakistan) – baza multibiometričnih podatkov državljanov, ki se uporablja za učinkovito socialno podporo, davčno in mejno kontrolo.
Ameriška uprava za socialno varnost (SSA) uporablja velike podatke za natančnejšo obdelavo zahtevkov za invalidnost in zmanjšanje goljufov.
Ameriško ministrstvo za izobraževanje uporablja sisteme za prepoznavanje besedila za obdelavo regulativnih dokumentov in sledenje spremembam v njih.
FluView je ameriški sistem za sledenje in obvladovanje epidemij gripe.
Pravzaprav nam veliki podatki in umetna inteligenca pomagajo na številnih področjih. Zgrajeni so na spletnih storitvah, kot so tiste, ki vas obveščajo o prometnih zastojih ali gneči. S pomočjo velikih podatkov in umetne inteligence v medicini izvajajo raziskave, ustvarjajo zdravila in protokole zdravljenja. Pomagajo organizirati urbano okolje in promet tako, da je vsem udobno. V državnem merilu pomagajo pri razvoju gospodarstva, družbenih projektov in tehničnih inovacij.
Zato je tako pomembno vprašanje, kako veliki podatki se zbirajo in uporabljajo, ter algoritmi AI, ki z njimi delujejo. Hkrati so bili najpomembnejši mednarodni dokumenti, ki urejajo to področje, sprejeti pred kratkim – v letih 2018-19. Za glavno dilemo, povezano z uporabo velikih podatkov za varnost, še vedno ni enoznačne rešitve. Ko na eni strani transparentnost vseh sodnih odločitev in preiskovalnih dejanj, na drugi strani pa varstvo osebnih podatkov in vseh informacij, ki bi ob objavi lahko škodile človeku. Zato vsaka država (ali zveza držav) sama odloča o tem vprašanju na svoj način. In ta izbira pogosto določa celotno politiko in gospodarstvo za prihodnja desetletja.
Naročite se na kanal Trends Telegram in bodite na tekočem z aktualnimi trendi in napovedmi o prihodnosti tehnologije, ekonomije, izobraževanja in inovacij.