vsebina
Gojenje šampinjonov
Kratek opis glive, značilnosti njene rasti
Šampinjoni so predstavniki istoimenske družine šampinjonov, ki obsega preko 60 vrst klobučnih gob. Gobe lahko rastejo v gozdovih, na travnikih in celo v puščavah.
Različne sorte šampinjonov lahko najdemo na vseh celinah, razen na Antarktiki, vendar je njihov glavni habitat stepsko ali gozdno-stepsko območje.
Če govorimo o osrednji naši deželi, potem lahko šampinjone najdemo na poljih, travnikih, na obronkih gozdov. Če so pogoji za njihovo rast ugodni, lahko v teh krajih najdete šampinjone od maja do oktobra.
Gobe so izraziti saprofiti, zato rastejo na tleh, ki so bogata s humusom, najdemo jih v bližini živinskih pašnikov, pa tudi v gozdovih, ki jih odlikuje gosta rastlinska ruša.
Kar zadeva industrijsko gojenje gob, se trenutno aktivno gojita dve vrsti teh gob: goba z dvema sporama in goba z dvema obročema (štiri spore). Manj pogosti so poljski in travniški šampinjoni.
Šampinjon je klobučna goba, za katero je značilna izrazita osrednja noga, katere višina doseže 4-6 centimetrov. Industrijski šampinjoni se razlikujejo po premeru klobuka 5-10 centimetrov, vendar lahko najdete primerke s premerom 30 centimetrov ali več.
Zanimivo je, da šampinjon je predstavnik klobučarskih gob, ki jih lahko uživamo surove. V sredozemskih deželah uporabljajo surove šampinjone za pripravo solat in omak.
V prvih obdobjih življenja gobe se njen klobuk odlikuje s polkroglo obliko, vendar se v procesu zorenja spremeni v konveksno-raztegnjeno.
Glede na barvo klobuka ločimo 4 glavne skupine šampinjonov: snežno bele, mlečne, svetlo rjave (kraljevske) in smetane. Precej pogosto so bela z mlečnimi izdelki uvrščena v isto skupino. S spremembo starosti plodišča pride do sprememb tudi pri ploščah šampinjonov. Mlade gobe imajo svetle plošče. Ko šampinjon doseže puberteto, plošča potemni in postane rdeče-rjava. Za stare šampinjone je značilna temno rjava in bordo črna barva plošče.
Izbira in priprava mesta
Za gobe so značilne zmanjšane zahteve po prisotnosti svetlobe in toplote, zato je njihova aktivna rast možna tudi v kleteh pri temperaturi zraka v območju 13-30 stopinj Celzija. Tudi te glive ne potrebujejo prisotnosti gostiteljske rastline, saj se njihova prehrana izvaja z absorpcijo razpadlih ostankov organskih spojin. Na podlagi tega se v procesu gojenja šampinjonov oblikuje t.i. šampinjonov kompost, pri pripravi katerega se uporablja konjski gnoj ali piščančji gnoj. Poleg tega je nujno treba dodati rženo ali pšenično slamo in sadre. Prisotnost gnoja daje gobam potrebne dušikove spojine, zahvaljujoč slami je micelij preskrbljen z ogljikom, zahvaljujoč mavcu pa so gobe oskrbljene s kalcijem. Poleg tega se za strukturiranje komposta uporablja mavec. Dodatki v tla za gojenje šampinjonov v obliki krede, mineralnih gnojil in mesno-kostne moke ne bodo motili.
Vsak gobar ima svojo formulo za najboljši, po njegovem mnenju, kompost, katerega osnova je pogosto konjski gnoj.
Za pripravo takega komposta je potrebno uporabiti 100 kg slame, 2,5 g amonijevega sulfata, superfosfata in sečnine ter en in pol kilograma sadre in 250 gramov krede na vsakih 400 kg konjskega gnoja.
Če bo pridelovalec gob vse leto gojil šampinjone, mora postopek kompostiranja potekati v posebnih prostorih, kjer se vzdržuje stalna temperatura zraka nad 10 stopinj Celzija. Če gobe gojimo sezonsko, lahko kompost položimo pod nadstrešek na prostem.
Pri pripravi komposta je treba preprečiti stik njegovih sestavnih delov s tlemi. V nasprotnem primeru lahko vanj zaidejo različni mikroorganizmi, ki škodujejo glivicam.
Prva faza kompostiranja vključuje sekljanje slame, nato pa jo dobro zmočimo z vodo, dokler ni popolnoma mokra. V tem položaju ga pustimo dva dni, nato pa ga kombiniramo z gnojem, ki ga dosledno položimo v enakomernih plasteh. Slamo med polaganjem je treba navlažiti z mineralnimi gnojili, ki jih je treba najprej razredčiti v vodi. Tako bi morali dobiti kup v obliki gredi, ki v višino in širino meri meter in pol. V takem kupu mora biti vsaj 100 kilogramov slame, sicer bo proces fermentacije zelo počasen ali pa nizka temperatura segrevanja sploh ne bo omogočila njegovega zagona. Po določenem času nastali kup prekinemo s postopnim dodajanjem vode. Pridelava komposta zahteva štiri odmore, skupno trajanje njegove proizvodnje pa je 20-23 dni. Če je bila upoštevana tehnologija, bo nekaj dni po zadnjem zakolu kup prenehal oddajati amoniak, značilen vonj bo izginil, barva same mase pa bo postala temno rjava. Nato končni kompost porazdelimo v posebne posode ali pa iz njega oblikujemo gredice, v katere bomo posejali gobe.
Posejati micelij
Razmnoževanje industrijskih šampinjonov poteka vegetativno, s setvijo micelija v pripravljen kompost, ki ga pridobivamo v laboratorijih. Med načini setve micelija je treba poudariti klet, v kateri je precej enostavno vzdrževati visoko raven vlažnosti zraka, pa tudi optimalni indikator temperature. Micelij je treba kupiti samo pri znanih dobaviteljih, saj bo kršitev tehnologije vsaj na eni stopnji proizvodnje micelija ogrozila rast micelija. Sprostitev micelija se izvaja v granulah ali v obliki kompostnih blokov, ki ne zahtevajo samokompostiranja. Gobarja posadimo v strjen kompost, zato ga razgrnemo v tankem sloju, dokler njegova temperatura ne pade na 25 stopinj Celzija. Spomnimo se, da se takoj po setvi znotraj komposta pojavijo procesi, zaradi katerih se njegova temperatura dvigne. Za vsako tono komposta je treba posaditi približno 6 kilogramov oziroma 10 litrov micelija. Za setev je potrebno pripraviti luknje v kompostu, katerih globina naj bo 8 cm, korak pa 15 cm. Luknje v sosednjih vrstah morajo biti zamaknjene. Setev se izvaja lastnoročno ali s pomočjo posebnega rezalnika in valja.
Ko je micelij posajen, je treba kompost pokriti s papirjem, slamnatimi zastirkami ali vrečo, da se v njem zadrži vlaga. Da bi ga zaščitili pred pojavom različnih škodljivcev, ga je treba vsake tri dni obdelati z 2% raztopino formalina. Med uporabo nepokrivne tehnologije se kompost navlaži z namakanjem sten in tal, ker če zalivate sam kompost, potem obstaja velika verjetnost razvoja bolezni micelija. Med kalitvijo je potrebna stalna temperatura zraka nad 23 stopinj, temperatura komposta pa naj bo v območju 24-25 stopinj.
Gojenje in nabiranje
Micelij v povprečju zraste v 10-12 dneh. V tem obdobju v kompostu poteka aktiven proces nastajanja tankih belih niti – hif. Ko se začnejo pojavljati na površini komposta, jih je treba posuti s plastjo šote s kredo, debelo 3 centimetre. Po 4-5 dneh po tem je treba temperaturo v prostoru znižati na 17 stopinj. Poleg tega je treba začeti zalivati zgornjo plast zemlje s tanko zalivalko. Med namakanjem je nujno upoštevati pogoj, da voda ostane na zgornji plasti in ne prodre v kompost. Pomemben je tudi stalen dotok svežega zraka, kar bo pozitivno vplivalo na hitrost rasti gob. Vlažnost v prostoru mora biti takrat stabilna v območju 60-70%. Plodovi šampinjonov se začnejo 20-26. dan po sajenju micelija. Če se strogo upoštevajo optimalni pogoji za rast, zorenje gob poteka množično, s premori med vrhovi 3-5 dni. Gobe nabiramo ročno tako, da jih zvijemo iz micelija.
Do danes so vodilni v industrijski proizvodnji šampinjonov ZDA, Velika Britanija, Francija, Koreja in Kitajska. V zadnjih letih je tudi naša država začela aktivno uporabljati tuje tehnologije v procesu gojenja gob.
Gobe se zbirajo pri temperaturi okolja 12-18 stopinj. Preden začnete z zbiranjem, je treba prostor prezračiti, s čimer se boste izognili povečanju vlažnosti, zaradi česar se na klobukih gob pojavijo madeži. Že po samem videzu glivice lahko ugotovite, kdaj je čas, da jo odstranite. Če je film, ki povezuje pokrovček in nogo, že resno raztegnjen, vendar še ni raztrgan, je to čas za nabiranje šampinjona. Gobe po nabiranju sortiramo, bolne in poškodovane zavržemo, ostale pa zapakiramo in pošljemo na prodajna mesta.