Besedno zvezo »sedeči življenjski slog« pogosto slišimo v negativnem kontekstu, zanjo govorijo kot o vzroku slabega zdravja ali celo nastopu bolezni. Toda zakaj je sedeči način življenja v resnici tako škodljiv? Pred kratkim sem naletel na članek, ki mi je veliko razložil.
Znano je, da lahko telesna aktivnost konstruktivno vpliva na stanje možganov, spodbuja nastajanje novih celic in povzroča druge spremembe. Pojavile so se nove raziskave, ki kažejo, da lahko nepremičnost sproži tudi spremembe v možganih z deformacijo nekaterih nevronov. In to ne vpliva samo na možgane, ampak tudi na srce.
Takšni podatki so bili pridobljeni med študijo, ki je bila izvedena na podganah, a po mnenju znanstvenikov najverjetneje pomembno za ljudi. Te ugotovitve lahko deloma pojasnijo, zakaj je sedeči način življenja tako negativen za naše telo.
Če vas podrobnosti študije zanimajo, jih boste našli spodaj, da pa vas ne bi naveličali podrobnosti, vam bom povedal o njegovem bistvu.
Rezultati eksperimenta, objavljeni v The Journal of Comparative Neurology, kažejo, da telesna neaktivnost deformira nevrone v enem od možganskih predelov. Ta odsek je odgovoren za simpatični živčni sistem, ki med drugim nadzoruje krvni tlak s spreminjanjem stopnje zožitve krvnih žil. V skupini poskusnih podgan, ki jim je bila več tednov odvzeta sposobnost aktivnega gibanja, se je v nevronih tega dela možganov pojavilo ogromno novih vej. Posledično lahko nevroni dražijo simpatični živčni sistem veliko močneje, porušijo ravnovesje pri njegovem delu in s tem potencialno povzročijo povišanje krvnega tlaka in prispevajo k razvoju bolezni srca in ožilja.
Podgane seveda niso ljudje in to je majhna, kratkoročna študija. Toda en zaključek je jasen: sedeči način življenja ima velike fiziološke posledice.
Zdi se mi, da se po enem tednu, preživetem na mrazu, ki pa žal sploh ni moj element in bistveno omejuje moje bivanje na svežem zraku in mojo aktivnost na splošno, počutim kot po poskusu. Iz tega eksperimenta lahko sklepam svoje osebne zaključke: pomanjkanje telesne aktivnosti izjemno negativno vpliva na razpoloženje in splošno počutje. ((
Več o temi:
Do pred 20 leti je večina znanstvenikov verjela, da je struktura možganov dokončno določena z nastopom odraslosti, to pomeni, da vaši možgani ne morejo več ustvarjati novih celic, spreminjati oblike obstoječih ali na kakršen koli drug način fizično spremeniti stanje možganov po adolescenci. Toda v zadnjih letih so nevrološke raziskave pokazale, da možgani skozi naše življenje ohranjajo plastičnost ali sposobnost preobrazbe. In po mnenju znanstvenikov je fizični trening za to še posebej učinkovit.
Vendar skoraj nič ni bilo znano o tem, ali lahko pomanjkanje telesne aktivnosti vpliva na preoblikovanje možganske strukture in če je tako, kakšne bi lahko bile posledice. Za izvedbo študije, katere informacije so bile nedavno objavljene v The Journal of Comparative Neurology, so znanstveniki z Medicinske fakultete Wayne State University in drugih ustanov vzeli ducat podgan. Polovico so nastanili v kletkah z vrtljivimi kolesi, v katere so se živali lahko kadar koli povzpele. Podgane radi tečejo in na kolesih pretečejo približno tri kilometre na dan. Preostale podgane so bile nameščene v kletkah brez koles in so bile prisiljene voditi "sedeč način življenja".
Po skoraj treh mesecih poskusa so živalim vbrizgali posebno barvilo, ki obarva določene nevrone v možganih. Tako so znanstveniki želeli označiti nevrone v rostralnem ventromedialnem predelu podolgovate možgane živali - neraziskan del možganov, ki nadzoruje dihanje in druge nezavedne dejavnosti, potrebne za naš obstoj.
Rostralna ventromedial medulla oblongata nadzoruje simpatični živčni sistem telesa, ki med drugim vsako minuto nadzira krvni tlak s spreminjanjem stopnje vazokonstrikcije. Čeprav je večina znanstvenih spoznanj, povezanih z rostralno ventromedialno podolgovato možgino, prišla iz poskusov na živalih, slikovne študije na ljudeh kažejo, da imamo podobno možgansko regijo in deluje na podoben način.
Dobro urejen simpatični živčni sistem takoj povzroči, da se krvne žile razširijo ali stisnejo, kar omogoča ustrezen pretok krvi, tako da lahko recimo pobegnete pred vlomilcem ali se povzpnete s pisarniškega stola, ne da bi se onesvestili. Toda pretirana reakcija simpatičnega živčnega sistema povzroča težave, pravi Patrick Mueller, izredni profesor fiziologije na univerzi Wayne, ki je nadzoroval novo študijo. Po njegovih besedah nedavni znanstveni rezultati kažejo, da "prekomerno delujoč simpatični živčni sistem prispeva k boleznim srca in ožilja, saj povzroči, da se krvne žile stisnejo premočno, prešibko ali prepogosto, kar vodi do visokega krvnega tlaka in kardiovaskularnih okvar."
Znanstveniki domnevajo, da začne simpatični živčni sistem reagirati neredno in nevarno, če prejme preveč sporočil (morda izkrivljenih) od nevronov v rostralni ventrolateralni podolgovati možgani.
Kot rezultat, ko so znanstveniki po tem, ko so bile živali 12 tednov aktivne ali sedeče, pogledali v možgane svojih podgan, so ugotovili opazne razlike med obema skupinama v obliki nekaterih nevronov v tej možganski regiji.
Z uporabo računalniško podprtega digitalizacijskega programa za poustvarjanje notranjosti možganov živali so znanstveniki ugotovili, da so bili nevroni v možganih tekaških podgan v enaki obliki kot na začetku študije in so normalno delovali. Toda v mnogih nevronih v možganih sedečih podgan se je pojavilo ogromno novih anten, tako imenovanih vej. Te veje povezujejo zdrave nevrone v živčnem sistemu. Toda ti nevroni so zdaj imeli več vej kot običajni nevroni, zaradi česar so bolj občutljivi na dražljaje in nagnjeni k pošiljanju naključnih sporočil živčnemu sistemu.
Pravzaprav so se ti nevroni spremenili tako, da postanejo dražji za simpatični živčni sistem, kar lahko povzroči zvišanje krvnega tlaka in prispeva k razvoju bolezni srca in ožilja.
To odkritje je pomembno, pravi dr. Müller, saj poglablja naše razumevanje, kako na celični ravni neaktivnost povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja. Toda še bolj zanimivo glede rezultatov teh študij je, da lahko nepremičnost - kot dejavnost - spremeni strukturo in delovanje možganov.
Viri:
NYTimes.com/blogs
Nacionalni center za informacije o biotehnologiji