Kako in zakaj blagovne znamke množičnega trga prehajajo na trajnostne surovine

Vsako sekundo gre tovornjak oblačil na odlagališče. Potrošniki, ki se tega zavedajo, ne želijo kupovati okolju neškodljivih izdelkov. Reševanje planeta in lastnega podjetja so se proizvajalci oblačil lotili šivanja stvari iz banan in alg

V tovarni velikosti letališkega terminala laserski rezalniki razrežejo dolge bombažne rjuhe in odrežejo tisto, kar bi postalo rokavi Zarinih suknjičev. Do predlani so ostanke, ki so padli v kovinske košare, uporabljali kot polnilo za oblazinjeno pohištvo ali pa jih pošiljali naravnost na odlagališče mesta Arteijo na severu Španije. Zdaj jih kemično predelajo v celulozo, pomešajo z lesnimi vlakni in ustvarijo material, imenovan refibra, iz katerega izdelujejo več kot ducat kosov oblačil: majice, hlače, topi.

To je pobuda Inditexa, podjetja, ki ima v lasti Zaro in še sedem drugih blagovnih znamk. Vsi predstavljajo segment modne industrije, ki je poznana po dokaj poceni oblačilih, ki na začetku vsake sezone preplavijo omare kupcev in po nekaj mesecih odidejo v koš ali na najbolj oddaljene police omare.

  • Poleg njih Gap obljublja, da bo do leta 2021 uporabljal samo služabnike z ekoloških kmetij ali iz industrij, ki ne škodijo okolju;
  • Japonsko podjetje Fast Retailing, ki ima v lasti Uniqlo, eksperimentira z lasersko obdelavo, da bi zmanjšalo porabo vode in kemikalij pri porabljenih kavbojkah;
  • Švedski velikan Hennes & Mauritz vlaga v start-upe, ki so specializirani za razvoj tehnologij recikliranja odpadkov in proizvodnjo stvari iz netradicionalnih materialov, kot je micelij gob.

"Eden največjih izzivov je, kako zagotoviti modo za vedno rastočo populacijo in hkrati biti okolju prijazen," pravi izvršni direktor H&M Karl-Johan Persson. "Samo preklopiti moramo na proizvodni model brez odpadkov."

Industrija, vredna 3 trilijone dolarjev, porabi nepredstavljive količine bombaža, vode in elektrike za proizvodnjo 100 milijard kosov oblačil in dodatkov vsako leto, od katerih jih je po podatkih McKinseyja 60 % zavrženih v enem letu. Manj kot 1% proizvedenih stvari se reciklira v nove stvari, priznava Rob Opsomer, zaposleni v angleškem raziskovalnem podjetju Ellen MacArthur Foundation. »Vsako sekundo gre na odlagališče približno cel tovornjak blaga,« pravi.

Leta 2016 je Inditex proizvedel 1,4 milijona kosov oblačil. Ta tempo proizvodnje je podjetju v zadnjem desetletju pomagal povečati svojo tržno vrednost za skoraj petkrat. Toda zdaj se je rast trga upočasnila: milenijci, ki ocenjujejo vpliv »hitre mode« na okolje, raje plačujejo za izkušnje in čustva kot za stvari. Zaslužki Inditexa in H&M so v zadnjih letih zaostajali za pričakovanji analitikov, tržni deleži podjetij pa so se v letu 2018 zmanjšali za približno tretjino. »Njihov poslovni model ni brez odpadkov,« pravi Edwin Ke, izvršni direktor Hong Kong Light. Inštitut za industrijske raziskave. "Ampak vsi imamo že dovolj stvari."

Trend odgovorne potrošnje narekuje svoje pogoje: tista podjetja, ki pravočasno preidejo na proizvodnjo brez odpadkov, lahko pridobijo konkurenčno prednost. Da bi zmanjšali količino odpadkov, so trgovci v številnih trgovinah namestili posebne zabojnike, v katere lahko kupci odlagajo stvari, ki jih bodo nato oddali v reciklažo.

Maloprodajna svetovalka Accenture Jill Standish verjame, da lahko podjetja, ki izdelujejo trajnostna oblačila, pritegnejo več strank. »Torba iz grozdnih listov ali obleka iz pomarančne lupine nista več samo stvari, za njima se skriva zanimiva zgodba,« pravi.

H&M želi do leta 2030 izdelovati vse stvari iz recikliranih in trajnostnih materialov (zdaj je delež takšnih stvari 35 %). Od leta 2015 podjetje sponzorira tekmovanje za startupe, katerih tehnologije pomagajo zmanjšati negativne vplive modne industrije na okolje. Tekmovalci se potegujejo za 1 milijon evrov (1,2 milijona dolarjev) nepovratnih sredstev. Eden od lanskih zmagovalcev je Smart Stitch, ki je razvil nit, ki se raztopi pri visokih temperaturah. Ta tehnologija bo pomagala optimizirati recikliranje stvari, kar bo olajšalo postopek odstranjevanja gumbov in zadrg z oblačil. Startup Crop-A-Porter se je naučil ustvariti prejo iz odpadkov z nasadov lanu, banan in ananasa. Drugi tekmovalec je ustvaril tehnologijo za ločevanje vlaken različnih materialov pri obdelavi mešanih tkanin, medtem ko drugi startupi izdelujejo oblačila iz gob in alg.

Leta 2017 je Inditex začel reciklirati stara oblačila v tako imenovane kose z zgodovino. Rezultat vseh prizadevanj podjetja na področju odgovorne proizvodnje (stvari iz organskega bombaža, uporaba rebrastih in drugih eko materialov) je bila linija oblačil Join Life. V letu 2017 je pod to znamko izšlo 50 % več artiklov, v celotni prodaji Inditexa pa takšna oblačila predstavljajo le 10 %. Za povečanje proizvodnje trajnostnih tkanin podjetje sponzorira raziskave na Massachusetts Institute of Technology in več španskih univerzah.

Do leta 2030 namerava H&M povečati delež recikliranih ali trajnostnih materialov v svojih izdelkih na 100 % s sedanjih 35 %.

Ena od tehnologij, s katero se ukvarjajo raziskovalci, je izdelava oblačil iz stranskih produktov predelave lesa s pomočjo 3D tiskanja. Drugi znanstveniki se učijo ločiti bombažne niti od poliestrskih vlaken pri predelavi mešanih tkanin.

»Poskušamo najti okolju prijaznejše različice vseh materialov,« pravi Nemec Garcia Ibáñez, ki nadzoruje recikliranje pri Inditexu. Po njegovih besedah ​​kavbojke iz recikliranih materialov zdaj vsebujejo le 15 % recikliranega bombaža – stara vlakna se obrabijo in jih je treba zmešati z novimi.

Inditex in H&M pravita, da podjetji krijeta dodatne stroške, povezane z uporabo recikliranih in predelanih tkanin. Artikli Join Life stanejo približno enako kot druga oblačila v trgovinah Zara: majice se prodajajo za manj kot 10 dolarjev, medtem ko hlače običajno ne stanejo več kot 40 dolarjev. H&M govori tudi o svoji nameri, da obdrži nizke cene oblačil iz trajnostnih materialov, podjetje pričakuje, da bodo z rastjo proizvodnje stroški takšnih izdelkov nižji. »Namesto da bi kupce prisilili k plačilu stroškov, na to gledamo le kot na dolgoročno naložbo,« pravi Anna Gedda, ki nadzira trajnostno proizvodnjo pri H&M. "Verjamemo, da je zelena moda lahko dostopna vsaki stranki."

Pustite Odgovori