Svet pozna Mohandasa Gandhija kot voditelja indijskega ljudstva, borca za pravičnost, velikega moža, ki je z mirom in nenasiljem osvobodil Indijo britanskih kolonialistov. Brez ideologije pravičnosti in nenasilja bi bil Gandhi le še en revolucionar, nacionalist v državi, ki se je borila za svobodo.
K njemu je šel korak za korakom in eden od teh korakov je bilo vegetarijanstvo, ki mu je sledil iz prepričanj in moralnih nazorov, ne le iz ustaljenih tradicij. Vegetarijanstvo ima svoje korenine v indijski kulturi in veri, kot del doktrine Ahimse, ki jo učijo Vede in ki jo je Gandhi kasneje vzel za osnovo svoje metode. »Ahimsa« v vedskih tradicijah pomeni »odsotnost sovražnosti do katere koli vrste živih bitij v vseh možnih pojavnih oblikah, kar bi morala biti zaželena težnja vseh iskalcev«. Manujevi zakoni, eno od svetih besedil hinduizma, pravijo: »Mesa ni mogoče dobiti, ne da bi ubili živo bitje, in ker je ubijanje v nasprotju z načeli Ahimse, ga je treba opustiti.«
Gandhi je svojim britanskim prijateljem vegetarijancem razlagal o vegetarijanstvu v Indiji:
Nekateri Indijci so se želeli odtrgati od starodavnih tradicij in v kulturo uvesti mesojedstvo, ker so verjeli, da običaji indijcem ne dovoljujejo razvoja in poraza Britancev. Gandhijev prijatelj iz otroštva je verjel v moč uživanja mesa. Mlademu Gandhiju je povedal: Mehtab je tudi trdil, da bo uživanje mesa Gandija ozdravilo njegovih drugih težav, kot je nerazumen strah pred temo.
Omeniti velja, da se je primer Gandijevega mlajšega brata (ki je jedel meso) in Mehtaba izkazal za prepričljivega zanj in za nekaj časa. Na to izbiro je vplival tudi primer kaste kšatrijev, bojevnikov, ki so vedno jedli meso in je veljalo, da je njihova prehrana glavni vzrok moči in vzdržljivosti. Ko je Gandhi nekaj časa na skrivaj pred starši jedel mesne jedi, se je ujel, da uživa v mesnih jedeh. Vendar to za mladega Gandhija ni bila najboljša izkušnja, temveč lekcija. Vedel je, da vsakič, ko je jedel meso, še posebej njegova mama, ki se je zgražala nad bratom Gandhijem, ki je jed. Prihodnji voditelj se je odločil za opustitev mesa. Tako se je Gandhi odločil, da bo sledil vegetarijanstvu, ne na podlagi morale in idej vegetarijanstva kot takega, ampak predvsem na. Gandhi po lastnih besedah ni bil pravi vegetarijanec.
postal gonilna sila, ki je Gandija pripeljala do vegetarijanstva. Z občudovanjem je opazoval način življenja svoje matere, ki je s postom (postom) izražala predanost Bogu. Post je bil temelj njenega verskega življenja. Vedno je imela še strožje poste, kot jih zahtevajo vere in tradicije. Zahvaljujoč materi je Gandhi spoznal moralno moč, neranljivost in pomanjkanje odvisnosti od okusnih užitkov, ki jih je mogoče doseči z vegetarijanstvom in postom.
Gandhi si je želel mesa, ker je mislil, da mu bo dalo moč in vzdržljivost, da se osvobodi Britancev. Z izbiro vegetarijanstva pa je našel še en vir moči – kar je vodilo v propad britanske kolonizacije. Po prvih korakih k zmagi morale je začel preučevati krščanstvo, hinduizem in druge svetovne religije. Kmalu je prišel do zaključka: . Odpoved užitku je postala njegov glavni cilj in izvor Satyagrahe. Vegetarijanstvo je bilo sprožilec te nove moči, saj je predstavljalo samokontrolo.