Kljub vsemu naštetemu, so situacije v življenju, ko se moraš sprijazniti z uživanjem mesa. Avtohtoni prebivalci skrajnega severa, kot so Eskimi ali staroselci Laponske, nimajo prave alternative lovu in ribolovu za preživetje in harmonično sobivanje s svojim edinstvenim habitatom.
Tisto, kar jih (ali vsaj tiste, ki še danes sveto sledijo tradiciji svojih prednikov) varuje pred nezavidljivo usodo navadnih ribičev oziroma lovcev, je dejstvo, da lov in ribolov obravnavajo kot nekakšen sveti ritual. Ker se ne distancirajo, ograjujejo od predmeta svojega lova z občutki lastne superiornosti in vsemogočnosti, lahko rečemo, da njihova samoidentifikacija z živalmi in ribami, ki jih lovijo, temelji na globokem spoštovanju in ponižnosti pred tisto edino poduhovljeno silo, ki vdihuje življenje vsem bitjem brez izjeme, jih prodira in združuje..