Selitev: kaj ogroža otroka?

V risanki "Inside Out" 11-letna deklica zelo boleče doživlja selitev svoje družine v nov kraj. Ni naključje, da so filmski ustvarjalci izbrali ta zaplet. Radikalna sprememba okolja je velik stres ne le za starše, ampak tudi za otroka. In ta stres je lahko dolgoročen in negativno vpliva na duševno zdravje človeka v prihodnosti.

Mlajši kot je otrok, lažje bo prenašal spremembo prebivališča. Tako mislimo in se motimo. Ugotovili sta ameriški psihologinji Rebecca Levin Cowley in Melissa Kull¹da je gibanje še posebej težko za predšolske otroke.

»Mlajši otroci manj verjetno razvijejo socialne veščine, pogosteje imajo čustvene in vedenjske težave,« pravi Rebecca Levine. Ti učinki lahko trajajo leta. Učenci osnovnih ali srednjih razredov selitev lažje prenesejo. Rezultati študije so pokazali, da negativni učinki selitve – zmanjšanje akademske uspešnosti (predvsem pri matematiki in bralnem razumevanju) pri starejših otrocih niso tako izraziti in njihov vpliv hitro oslabi.

Vsak starš ve, kako težko je na primer pripraviti otroka, da poskusi novo jed. Za otroke sta pomembna stabilnost in domačnost, tudi v majhnih stvareh. In ko se družina odloči spremeniti kraj bivanja, s tem takoj prisili otroka, da opusti nešteto navad in tako rekoč poskusi veliko neznanih jedi v enem sedenju. Brez prepričevanja in priprav.

Druga skupina psihologov je izvedla podobno študijo.²z uporabo statističnih podatkov iz Danske. V tej državi so vsa gibanja državljanov skrbno dokumentirana, kar je edinstvena priložnost za preučevanje vpliva spremembe prebivališča na otroke v različnih starostih. Skupaj so statistične podatke preučevali za več kot milijon Dancev, rojenih med letoma 1971 in 1997. Od tega jih je 37 % imelo možnost preživeti selitev (ali celo več) pred 15. letom.

V tem primeru psihologov ni bolj zanimala uspešnost v šoli, ampak mladoletniško prestopništvo, samomor, zasvojenost z drogami in zgodnja umrljivost (nasilna in nezgodna).

Izkazalo se je, da se je pri danskih najstnikih tveganje za takšne tragične izide še posebej povečalo po številnih selitvah v zgodnji adolescenci (12-14 let). Hkrati socialni status različnih družin (dohodek, izobrazba, zaposlitev), ki so ga znanstveniki prav tako upoštevali, ni vplival na rezultat študije. Prvotna domneva, da lahko škodljivi učinki prizadenejo predvsem družine z nizko stopnjo izobrazbe in dohodkov, se ni potrdila.

Seveda se spremembi prebivališča ne moremo vedno izogniti. Pomembno je, da otrok ali mladostnik po selitvi dobi čim več podpore, tako v družini kot v šoli. Če je potrebno, lahko poiščete tudi psihološko pomoč.

Sandra Wheatley, britanska specialistka za otroško psihologijo, pojasnjuje, da otrok ob selitvi doživi resen stres, saj se poruši mikrored, ki ga je dolgo poznal. To pa vodi v povečan občutek negotovosti in tesnobe.

Te študije je seveda treba imeti v mislih, vendar jih ne smemo jemati kot usodno neizogibnost. Veliko je odvisno od psihološke klime v družini in okoliščin, ki so povzročile selitev. Ena stvar je ločitev staršev, druga pa sprememba dela na bolj obetavno. Pomembno je, da otrok vidi, da starši med selitvijo ne postanejo živčni, ampak se tega koraka lotijo ​​samozavestno in dobro razpoloženi.

Pomembno je, da se pomemben del njegove nekdanje domače opreme premakne z otrokom - ne le najljubše igrače, ampak tudi pohištvo, zlasti njegova postelja. Takšne komponente prejšnjega načina življenja so dovolj pomembne za ohranjanje notranje stabilnosti. Toda glavna stvar - ne vlecite otroka iz starega okolja krčevito, nenadoma, nervozno in brez priprave.

¹ R. Coley & M. Kull «Kumulativni, časovno specifični in interaktivni modeli bivalne mobilnosti ter kognitivnih in psihosocialnih spretnosti otrok«, razvoj otrok, 2016.

² R. Webb al. »Neželeni učinki zgodnjega srednjega veka, povezani z bivalno mobilnostjo v otroštvu«, American Journal of Preventive Medicine, 2016.