Vemo, da so telesne vaje koristne, a to znanje ne sili vsakogar k redni vadbi. Morda vas bo motiviralo dejstvo, da vam lahko že 10-minutno ogrevanje ali sprehod po soseščini pomagata pri bolje obvladovanju tesnobe in osredotočenosti.
Vadba spremeni anatomijo, fiziologijo in delovanje možganov ter dolgoročno lahko prepreči ali upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni in demence, meni nevroznanstvenica Wendy Suzuki.
Sliši se super, a vas lahko te informacije navdušijo za vsakodnevno vadbo?
Za začetek nevroznanstvenik svetuje razmišljanje o treningu kot o nujnem postopku nege telesa. Tako na primer za umivanje zob ne potrebujemo motivacije. In koristi polnjenja zagotovo niso nič manjše! Ena vadba vodi do proizvodnje ogromne količine nevrotransmiterjev dopamina, serotonina in norepinefrina, ki vam omogočajo, da se naslednje 3 ure bolje osredotočite na stvari.
Poleg tega se izboljšata razpoloženje in spomin, kar je seveda koristno tako pri delu kot pri duševnem zdravju.
V to se je avgusta 2020 znova prepričala dr. Suzuki, ko je na Zoomu izvedla eksperiment s skupino študentov. Najprej je ocenila stopnjo anksioznosti vsakega študenta, nato je vse prosila, naj skupaj opravijo 10-minutni trening, nato pa je ponovno ocenila anksioznost udeležencev.
»Tudi tisti študenti, katerih stopnja anksioznosti je bila blizu klinične, so se po treningu počutili bolje, se je stopnja anksioznosti znižala na normalno. Zato je za naše duševno stanje nujno, da v svoj urnik vključimo vadbo,« pravi nevroznanstvenik.
Če redno telovadite, boste kmalu motivirani, da to počnete še naprej in celo več trenirate.
In koliko točno morate trenirati, da boste spremembe pravilno občutili? Razumno vprašanje, na katerega še vedno ni jasnega odgovora.
Že leta 2017 je Wendy Suzuki priporočala pol ure vadbo vsaj 3-4 krat na teden, zdaj pa pravi, da bi bilo idealno, da bi vadbi namenili vsaj 15 minut dnevno. "Začnite vsaj s sprehodi," svetuje.
Najboljši rezultat daje kardio trening - vsaka obremenitev, ki vodi do povečanja srčnega utripa. Teoretično torej, če ne morete teči ven, poskusite na primer intenzivno posesati stanovanje. In seveda, če je mogoče, pojdite po stopnicah v svoje nadstropje in ne v dvigalo.
"Če redno telovadite, boste kmalu motivirani, da to počnete in celo več trenirate," pravi dr. Suzuki. — Vsi pogosto nismo razpoloženi in nočemo izvajati vaj. V takem trenutku se moramo spomniti, kako dobro se običajno počutimo po končani vadbi.
Nevroznanstvenik svetuje, da, če je le mogoče, telovadite v času dneva, ko potrebujete največjo produktivnost (za mnoge je to jutro). Čeprav, če ne gre, naredite to, ko se pojavi minuta, in se osredotočite nase, na svoje stanje in biološke ritme.
Najpomembneje je, da ne potrebujete niti članarine v telovadnici, da bi bili v formi – telovadite v dnevni sobi, saj lahko na spletu najdete veliko tečajev in vadb. Na internetu poiščite račune profesionalnih trenerjev, se naročite in ponovite vaje zanje. Želja bi bila ostati zdrava in produktivna.