Vijolična pajčevina (Cortinarius violaceus)
- Oddelek: Basidiomycota (Basidiomycetes)
- Pododdelek: Agaricomycotina (Agaricomycetes)
- Razred: Agaricomycetes (Agaricomycetes)
- Podrazred: Agaricomycetidae (Agaricomycetes)
- Vrstni red: Agaricales (Agaric ali Lamellar)
- Družina: Cortinariaceae (Spiderwebs)
- Rod: Cortinarius (Spiderweb)
- Vrsta: Cortinarius violaceus (vijolična pajčevina)
- Agaricus violaceus L. 1753bazionim
- Gomphos violaceus (L.) Kuntze 1898
Vijolična pajčevina (Cortinarius violaceus) – užitna goba iz rodu pajčevink iz družine pajčevink (Cortinariaceae).
Glava do 15 cm v ∅, z zavihanim navznoter ali spuščenim robom, v zrelosti je ploščat, temno vijoličen, drobno luskast.
zapisi priraščena z zobcem, široka, redka, temno škrlatna.
Celuloza gosto, mehko, modrikasto, prehaja v belo, okusa po oreščkih, brez izrazitega vonja.
Leg 6-12 cm visok in 1-2 cm debel, pokrit z majhnimi luskami v zgornjem delu, z gomoljasto odebelitvijo na dnu, vlaknat, rjavkast ali temno vijoličen.
trosni prah rjasto rjava. Trosi 11-16 x 7-9 µm, mandljasti, grobo bradavičasti, rjasto-oker barve.
zapisi redki.
malo znano užitna goba.
Naveden v rdeči knjigi.
Lahko se uživa sveže, soljeno in vloženo.
Pojavlja se v listnatih in iglastih gozdovih, zlasti v borovih gozdovih, avgusta-septembra.
Vijolično pajčevino najdemo v iglastih in listavih gozdovih.
V Evropi raste v Avstriji, Belorusiji, Belgiji, Veliki Britaniji, Danskem, Italiji, Latviji, Poljski, Romuniji, Slovaški, Finski, Franciji, Češki, Švedski, Švici, Estoniji in Ukrajini. Najdemo ga tudi v Gruziji, Kazahstanu, na Japonskem in v ZDA. Na ozemlju naše države ga najdemo v regijah Murmansk, Leningrad, Tomsk, Novosibirsk, Chelyabinsk Kurgan in Moskva, v Republiki Mari El, v Krasnojarskem in Primorskem.