"Učite otroke obvladovati čustva"

Otroci odkrito izražajo čustva. Smejejo se tako nalezljivo, da se ljudje okoli njih ne morejo nasmehniti. Presrečni so, ko jim prvič uspe. V jezi mečejo stvari, se obnašajo, če ne dobijo, kar želijo, jokajo, ko jih boli. Vsi odrasli ne vedo, kako se odzvati na to vrsto čustev.

Razumemo, kakšno škodo so nam nehote naredili starši – želeli so nam najboljše, a so zanemarili naša čustva, ker se niso naučili upravljati s svojimi. Takrat tudi sami postanemo starši in spoznamo, kako težko nalogo moramo opraviti. Kako se odzvati na čustva otrok, da ne bi poškodovali? Težave, nad katerimi jokajo, se nam zdijo smešne. Ko so otroci žalostni, jih želim objeti, ko so jezni, zakričam nanje. Včasih želite, da vaši otroci prenehajo biti tako čustveni. Zasedeni smo, ni časa, da bi jih tolažili. Nismo se naučili sprejemati svojih čustev, ne maramo doživljati žalosti, jeze in sramu in želimo otroke zaščititi pred njimi.

Bolj pravilno je, da si ne prepovedujete čustev, ampak si dovolite globoka čustva, poslušate svoja čustva in se nanje ustrezno odzovete. Leslie Greenberg, profesorica psihologije na Univerzi v Yorku in avtorica Emotionally Focused Therapy: Teaching Clients to Realing with Feelings, pravi, da je čustvena inteligenca skrivnost.

Ljudje z visoko čustveno inteligenco znajo obvladovati čustva in se jih pravočasno znebiti. To bi morali učiti starši. Tri vaje za pomoč pri razvoju čustvene inteligence pri otrocih.

1. Poimenuj in razloži čustvo

Pomagajte svojemu otroku opisati situacijo in čustva, ki jih vzbuja. Sočustvujte. Pomembno je, da otroci vedo, da so razumljeni. Pojasnite, da je normalno, da imate te občutke.

Najstarejši sin je na primer najmlajšemu vzel igračo. Mlajši je histeričen. Lahko rečete: »Jokaš, ker ti je brat odvzel avto. Žalostni ste zaradi tega. Na tvojem mestu bi bil tudi jaz razburjen."

2. Razumeti lastne občutke

Kako bi se odzvali na otrokove izkušnje? Kaj to pove o vas in vaših pričakovanjih? Vaša osebna reakcija na situacijo se ne sme spremeniti v reakcijo na občutke otroka. Poskusite se temu izogniti.

Otrok je na primer jezen. Prav tako ste jezni in želite kričati nanj. Toda ne prepustite se impulzu. Ustavite se in razmislite, zakaj se otrok tako obnaša. Lahko rečete: »Jezen si, ker ti mama ne dovoli, da se tega dotakneš. Mama to počne, ker te ljubi in ne želi, da bi bil poškodovan.

Nato pomislite, zakaj vas je napad otroške jeze razjezil. Se vam zdi, da vas vaš otrok zavrača kot starša? Vas moti kričanje in hrup? Vas je spomnilo na kakšno drugo situacijo?

3. Naučite svojega otroka primernega izražanja čustev

Če je žalosten, mu dovolite jokati, dokler žalost ne mine. Morda se bodo čustva večkrat zvila v valove. Če je otrok jezen, pomagajte izraziti jezo z besedami ali telesno dejavnostjo, kot so skakanje, tek, stiskanje blazine. Lahko rečete: »Razumem, da ste jezni. To je v redu. Ni v redu udariti svojega brata. Kako lahko izrazite jezo na drug način?"

Če otroka naučite čustvene inteligence, izboljšate kakovost njegovega življenja. Prepričan bo, da so njegova čustva pomembna, sposobnost njihovega izražanja pa bo pomagala graditi tesna prijateljstva, nato pa tudi romantične odnose, učinkoviteje sodelovati z drugimi ljudmi in se osredotočiti na naloge. Čustvena inteligenca ga bo zaščitila pred odvisnostmi – nezdravimi načini obvladovanja – v odrasli dobi.

Ne prenehajte razvijati lastne čustvene inteligence – to bo najboljše darilo za vašega otroka. Bolje kot razumete in izražate svoja čustva, uspešnejši boste pri učenju svojega otroka. Razmislite o tem, kako se spopadate z močnimi čustvi: jezo, sramom, krivdo, strahom, žalostjo in kako lahko spremenite svoj odziv.