Za zmanjšanje tveganja za raka debelega črevesa in danke se priporoča izguba teže, večja telesna dejavnost, uživanje več sadja in zelenjave ter izogibanje mesu. Ko gre za raka, so pomembni dejavniki, povezani s hormonskimi in reproduktivnimi funkcijami, pomembno pa igrata tudi prehrana in življenjski slog. Debelost in uživanje alkohola sta dejavnika tveganja za ženske z rakom dojke, sadje in zelenjava, bogata z vlakninami, fitokemikalijami in antioksidativnimi vitamini, pa učinkovito ščitita pred rakom dojke. Nizke ravni vitamina B12 (pod določenim pragom) povečajo tveganje za raka dojke pri ženskah po menopavzi. Številne študije kažejo, da je nizek vnos vitamina D in kalcija povezan s povečanim tveganjem za raka dojke. Pojavnost sladkorne bolezni v svetu narašča. Študije kažejo, da je več kot 80 % sladkorne bolezni posledica prekomerne telesne teže in debelosti. Telesna dejavnost, polnozrnata živila ter veliko sadja in zelenjave z veliko vlakninami lahko zmanjšajo tveganje za sladkorno bolezen.
Uživanje hrane z nizko vsebnostjo maščob je v teh dneh postalo popularno, saj so mediji javnosti vsilili mnenje, da je vsaka maščoba škodljiva za zdravje. Nekateri znanstveniki pa menijo, da dieta z nizko vsebnostjo maščob ni zdrava, saj lahko taka prehrana poveča trigliceride v krvi in zniža holesterol lipoproteinov visoke gostote. Prehrana, ki vsebuje 30-36% maščobe, ni škodljiva in izboljšuje delovanje srčno-žilnega sistema, pod pogojem, da govorimo o enkrat nenasičenih maščobah, pridobljenih predvsem iz arašidov in arašidovega masla. Ta dieta zagotavlja 14-odstotno znižanje holesterola lipoproteinov nizke gostote in 13-odstotno znižanje trigliceridov v krvi, medtem ko holesterol lipoproteinov visoke gostote ostane nespremenjen. Ljudje, ki zaužijejo veliko količino rafiniranih žitaric (v obliki testenin, kruha ali riža), zmanjšajo tveganje za raka prebavil za 30-60 % v primerjavi z ljudmi, ki zaužijejo minimalno količino rafiniranih žit.
Soja, bogata z izoflavoni, je izjemno učinkovita pri zmanjševanju tveganja za nastanek raka dojke in prostate, osteoporoze in bolezni srca in ožilja. Izbira diete z nizko vsebnostjo maščob morda ni zdrava, ker sojino mleko z nizko vsebnostjo maščob in tofu ne vsebujeta dovolj izoflavonov. Poleg tega uporaba antibiotikov negativno vpliva na presnovo izoflavonov, zato lahko redna uporaba antibiotikov negativno vpliva na pozitiven učinek uživanja soje.
Grozdni sok izboljša prekrvavitev za 6 % in ščiti holesterol lipoproteinov nizke gostote pred oksidacijo za 4 %. Flavonoidi v grozdnem soku zmanjšujejo nagnjenost k nastanku krvnih strdkov. Tako redno uživanje grozdnega soka, bogatega s fitokemikalijami, zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja. Grozdni sok je v tem smislu učinkovitejši od vina. Prehranski antioksidanti igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju s starostjo povezane sive mrene z oksidacijo lipidnih beljakovin v očesni leči. Špinača, cvetača, brokoli in druga listnata zelenjava, bogata s karotenoidom luteinom, lahko zmanjšajo tveganje za nastanek sive mrene.
Debelost je še vedno nadloga človeštva. Debelost potroji tveganje za raka debelega črevesa. Zmerna vadba izboljšuje zdravje in pomaga pri uravnavanju telesne teže. Ljudem, ki enkrat na teden telovadijo od pol do dve uri, se krvni tlak zniža za dva odstotka, srčni utrip v mirovanju za tri odstotke, telesna teža pa se zmanjša za tri odstotke. Enake rezultate lahko dosežete s hojo ali kolesarjenjem petkrat na teden. Ženske, ki redno telovadijo, so manj dovzetne za raka dojke. Ženske, ki telovadijo v povprečju sedem ur na teden, zmanjšajo tveganje za raka dojke za 20 % v primerjavi z ženskami, ki vodijo sedeč življenjski slog. Ženske, ki vadijo povprečno 30 minut na dan, zmanjšajo tveganje za raka dojke za 10-15 %. Tudi kratki sprehodi ali kolesarjenje zmanjšujejo tveganje za nastanek raka dojke enako učinkovito kot intenzivnejša vadba. Visokoproteinske diete, kot sta dieta Zone in Atkinsova dieta, se na veliko promovirajo v medijih. Ljudi še naprej privlačijo vprašljive medicinske prakse, kot je »čiščenje debelega črevesa«. Kronična uporaba "čistil" pogosto vodi v dehidracijo, sinkopo in motnje elektrolitov ter nazadnje disfunkcijo debelega črevesa. Vendar nekateri menijo, da občasno potrebujejo notranje čiščenje telesa, da bi izboljšali delovanje prebavil. Prepričani so, da onesnaževalci in toksini nastajajo v debelem črevesu in povzročajo kopico bolezni. Odvajala, vlaknine in zeliščne kapsule ter čaji se uporabljajo za »čiščenje debelega črevesa ostankov«. Pravzaprav ima telo svoj čistilni sistem. Celice v prebavnem traktu se obnavljajo vsake tri dni.