Kaj je bipolarna motnja?

Le bipolarna motnja je resna motnja razpoloženja, za katero so značilne izmenjujoče se faze »visokoga razpoloženja«, s povečano energijo in hiperaktivnostjo ter faze slabega razpoloženja (depresivno stanje).

Te "manično-depresivne" epizode so prepredene z obdobji, v katerih je razpoloženje normalno in stabilno, različno dolgo.¹.

Med »maničnimi« epizodami je oseba razdražljiva, hiperaktivna, čuti malo potrebe po spanju, veliko govori in pogosto predstavlja pretirano samozavest, celo občutek vsemogočnosti. Nasprotno pa je med depresivnimi epizodami njegova energijska raven nenormalno nizka, razpoloženje je mračno, žalostno, z izgubo zanimanja za različne dejavnosti in projekte. 

Je ena najpogostejših psihiatričnih bolezni, ki prizadene od 1 do 2,5 % prebivalstva. Bolezen se običajno pojavi pri mladih odraslih (mlajših od 25 let) in se ponavlja. Prvi epizodi sledijo druge epizode motenj razpoloženja v 90 % primerov.

Gre za motnjo, ki povzroča številne socialne, poklicne in čustvene motnje in lahko pogosto vodi do poskusov samomora. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ga je priznala kot sedmi vodilni vzrok invalidnosti na leto življenja med 15 do 44 letniki, med vsemi boleznimi.

Razvoj bipolarnih motenj

Za bipolarne motnje je značilno zaporedje epizod in pogosti recidivi, tudi med zdravljenjem.

Tveganje za samomor ostaja glavni strah, povezan s to boleznijo. Poleg tega so zaradi bioloških razlogov, ki so še vedno slabo razumljeni, bipolarne motnje pogosto povezane s povečanim srčno-žilnim tveganjem, s presnovnimi in hormonskimi boleznimi.

Študije kažejo, da je zaradi vseh teh razlogov pričakovana življenjska doba bolnikov z bipolarno motnjo v povprečju 10 do 11 let krajša od pričakovane življenjske dobe ostale populacije.².

Kakšni so simptomi bipolarne motnje? 

Ta bolezen, prej imenovana manično-depresivna bolezen oz manična depresija, prihaja v številnih oblikah. Tako lahko bipolarno motnjo spremljajo psihotični simptomi (kot so halucinacije, blodnje) ali pa tudi ne. Lahko so, pravi HAS3 :

• hipomanični (podobni simptomi, vendar manj intenzivni kot med tako imenovano "manično" epizodo);
• manijaki brez psihotičnih simptomov;
• manijaki s psihotičnimi simptomi;
• blaga ali zmerna depresija;
• huda depresija brez psihotičnih simptomov;
• hudo depresiven s psihotičnimi simptomi
• mešano (kombinacija manije in depresije) brez psihotičnih simptomov;
• pomešano s psihotičnimi simptomi.

Najnovejša različica Diagnostičnega in statističnega priročnika za duševne motnje, DSM-V, objavljeno leta 2014, predlaga kategorizacijo različnih vrst bipolarne motnje na naslednji način:

• bipolarna motnja tipa I, za katero je značilna prisotnost vsaj ene manične ali mešane epizode.
• bipolarna motnja tipa II, za katero je značilen pojav ene ali več velikih depresivnih epizod in vsaj ene epizode hipomanije.
• bipolarna motnja ni določena.

Čeprav je potek bolezni dovolj značilen, se posamezni simptomi od osebe do osebe razlikujejo. Pri nekaterih bodo simptomi depresije imeli prednost pred vsem ostalim, pri drugih pa bodo prevladovali nemir, odvečna energija ali celo agresija.

Za manično fazo je značilno ekspanzivno razpoloženje, povečana samozavest, ideje o veličini.

Običajno oseba v manični fazi čuti potrebo po nenehnem pogovoru, predstavitvi svojih neštetih idej, je polna energije in izvaja več projektov ali aktivnosti hkrati. Njena potreba po spanju je zmanjšana (po 3 ali 4 urah spanja se počuti spočita) in je zlahka razdražena. To obdobje traja vsaj teden dni, prisotno je ves dan skoraj vsak dan.

Hipomanija se kaže z enakimi simptomi, z vztrajno visoko energijo, vendar bolj »normalno«.

V fazah depresije pride do zmanjšanja zanimanja ali užitka pri skoraj vseh dnevnih dejavnostih, psihomotorične upočasnitve (ali včasih tudi nemira), hude utrujenosti in morda krivde ali pretirane razvrednotenosti, zmanjšane zmožnosti koncentracije. Lahko se pojavijo misli o samomoru. Po nekaterih študijah se odstotek poskusov samomora giblje med 20 in 50 % (HAS junij 2014).

Ti simptomi niso nujno vsi prisotni, vendar diagnostični kriteriji temeljijo na prisotnosti pomembne kombinacije več njih. Pri skoraj treh četrtinah ljudi z bipolarno motnjo so prisotne druge motnje, kot so anksioznost, odvisnost od alkohola ali drugih substanc itd.1.

Koga lahko prizadene bipolarna motnja?

Vzroki za bipolarno motnjo še niso znani. Verjetno so večfaktorski, vključujejo genetske in okoljske dejavnike.

Z biološkega vidika je znano, da obstajajo nenormalnosti nevrotransmiterjev v možganih prizadetih ljudi. Tako so epizode manije povezane z nenormalno visoko ravnjo noradrenalina.

Vpleteni so tudi genetski dejavniki: tveganje za bipolarno motnjo je večje, če jo nekdo v družini že ima4.

Nazadnje lahko zunanji elementi spodbujajo ali sprožijo bolezen. To velja za travmatične dogodke, ki se pojavijo zgodaj v življenju, pa tudi za številne druge stresorje ali dejavnike sprememb (letni čas, nosečnost, hormonska nihanja)5.