Recimo takoj: napad panike ni namišljena težava, ampak resna bolezen. Pogosto boste naleteli na drug izraz, kot je "napad tesnobe".
»Napad anksioznosti je bolj pogovorni izraz,« pravi dr. C. Weil Wright, psiholog in direktor raziskav in posebnih projektov Ameriškega psihološkega združenja. – Napad panike je epizoda močnega strahu, ki se lahko pojavi nenadoma in običajno doseže vrhunec v 10 minutah.".
Oseba morda ni v resnični nevarnosti in kljub temu doživi napad panike, ki je zelo izčrpavajoč in potraten. Po podatkih Ameriškega združenja za anksioznost in depresijo so tipični simptomi napada panike:
– Hiter srčni utrip in pulz
- Obilno znojenje
– Tresenje
– Zasoplost ali občutek zadušitve
- Bolečina v prsnem košu
– Slabost ali trebušne težave
- Omotičnost, šibkost
– mrzlica ali vročina
– Otrplost in mravljinčenje okončin
– Derizacija (občutek neresničnosti) ali depersonalizacija (motnja samozaznavanja)
– Strah pred izgubo nadzora ali ponorenjem
– Strah pred smrtjo
Kaj povzroča napade panike?
Panične napade lahko povzroči določen nevaren predmet ali situacija, lahko pa tudi, da za motnjo enostavno ni razloga. Zgodi se, da ko se človek v določeni situaciji sooči z napadom panike, se začne bati novega napada in se na vse možne načine izogiba situacijam, ki bi ga lahko povzročile. In tako začne doživljati vse večjo panično motnjo.
»Na primer, ljudje s panično motnjo lahko opazijo precej blag simptom, kot je povišan srčni utrip. Razlagajo ga kot negativno, zaradi česar so še bolj zaskrbljeni, od tam pa postane napad panike,« pravi Wright.
Ali lahko nekatere stvari naredijo osebo bolj dovzetno za napade panike?
Odgovor na to vprašanje je razočaranje: napadi panike se lahko zgodijo vsakomur. Vendar obstaja več dejavnikov, ki lahko ogrozijo osebo.
Glede na leto 2016, ženske dvakrat pogosteje doživijo anksioznostkot moški. Po mnenju avtorjev študije je to posledica razlik v možganski kemiji in hormonih ter v tem, kako se ženske spopadajo s stresom. Pri ženskah se stresni odziv aktivira hitreje kot pri moških in ostane aktiven dlje zaradi hormonov estrogena in progesterona. Ženske prav tako ne proizvajajo tako hitro nevrotransmiterja serotonina, ki igra pomembno vlogo pri stresu in anksioznosti.
Genetika ima lahko veliko vlogo pri diagnosticiranju panične motnje. Leta 2013 so odkrili, da imajo ljudje z napadi panike gen, imenovan NTRK3, ki poveča strah in odziv nanj.
Če se oseba spopada z drugimi duševnimi motnjami, vključno z depresijo, je lahko tudi bolj dovzetna za napade panike. Tudi druge anksiozne motnje, kot sta socialna fobija ali obsesivno-kompulzivna motnja, povečujejo tveganje za napade panike.
Ne le genetski dejavnik lahko igra vlogo. Vedenje in temperament osebe sta odvisna od okolja, v katerem je odraščal.
"Če ste odraščali s staršem ali družinskim članom z anksiozno motnjo, boste verjetno tudi vi to storili," pravi Wright.
Drugi, zlasti okoljski stresorji, kot je izguba službe ali smrt ljubljene osebe, lahko prav tako sprožijo napade panike.
Ali je panične napade mogoče pozdraviti?
»Mislim, da so napadi panike lahko prestrašeni, ljudje so lahko malodušni, vendar obstaja veliko stvari, ki jih je mogoče storiti, da bi se spopadli z njimi« odgovori Wright.
Prvič, če ste resno zaskrbljeni zaradi katerega od simptomov, ki se lahko pojavijo med napadom panike (kot so težave s srcem), morate obiskati zdravnika. Če zdravnik ugotovi, da v resnici ni težav s srcem, lahko predlaga kognitivno vedenjsko terapijo.
Po mnenju Ameriškega psihološkega združenja je kognitivno vedenjska terapija psihološko zdravljenje, ki se osredotoča na spreminjanje miselnih vzorcev.
Zdravnik vam lahko predpiše tudi zdravila, vključno z antidepresivi, ki delujejo kot dolgotrajni zaviralci tesnobe, in hitro delujoča zdravila proti tuberkulozi za lajšanje akutnih simptomov tesnobe, kot sta hitro bitje srca in znojenje.
Meditacija, miselno delo in različne dihalne prakse tudi dolgoročno pomagajo pri obvladovanju napada panike. Če doživljate napade panike (ki so na žalost občasni), je pomembno, da se zavedate, da ta bolezen ni smrtna, in pravzaprav nič ne ogroža življenja samega.