Skozi življenje pogosto postanemo žrtve stereotipov, povezanih s starostjo. Včasih premladi, včasih prezreli... Najbolj pa taka diskriminacija vpliva na moralno in fizično zdravje starejših. Zaradi starostnosti se težje uresničijo, stereotipne sodbe drugih pa skrčijo krog komunikacije. Toda navsezadnje vsi prej ali slej dosežemo starost ...
običajna diskriminacija
»Izgubljam svoje blago. Čas je za plastično operacijo,« mi je z žalostnim nasmehom povedala prijateljica. Vlada je stara 50 let in po njenih besedah »dela z obrazom«. Pravzaprav izvaja usposabljanja za zaposlene v velikih podjetjih. Ima dve višji izobrazbi, širok pogled, bogate izkušnje in nadarjenost za delo z ljudmi. Ima pa tudi mimične gube na obrazu in sive lase v stilsko postriženih laseh.
Vodstvo meni, da mora biti kot trenerka mlada in privlačna, sicer je občinstvo "ne bo jemalo resno." Vlada ima rad svojo službo in se boji, da bi ostala brez denarja, zato je pripravljena proti svoji volji iti pod nož, da ne bi izgubila »predstavitve«.
To je tipičen primer ageizma – diskriminacije na podlagi starosti. Študije kažejo, da je še bolj razširjen kot seksizem in rasizem. Če si ogledujete prosta delovna mesta, boste verjetno opazili, da podjetja praviloma iščejo zaposlene, mlajše od 45 let.
»Stereotipno razmišljanje pomaga poenostaviti sliko sveta. Toda pogosto predsodki ovirajo ustrezno dojemanje drugih ljudi. Večina delodajalcev na primer navaja starostne omejitve prostih delovnih mest zaradi stereotipa o slabem učenju po 45 letih, «komentira specialist s področja gerontologije in geriatrije, profesor Andrey Ilnitsky.
Zaradi vpliva starostnosti nekateri zdravniki starejšim bolnikom ne ponujajo terapije, pri čemer bolezen povezujejo s starostjo. Zdravstvena stanja, kot je demenca, se napačno štejejo za stranske učinke normalnega staranja, pravi strokovnjak.
Brez izhoda?
»V družbi se goji podoba večne mladosti. Lastnosti zrelosti, kot so sivi lasje in gube, so običajno skrite. Na naše predsodke vpliva tudi splošen negativen odnos do upokojitvene starosti. Po anketah Rusi staranje povezujejo z revščino, boleznijo in osamljenostjo.
Torej smo v slepi ulici. Po eni strani starejši ljudje zaradi pristranskega odnosa do njih ne vodijo polnega življenja. Po drugi strani pa se tako stereotipno razmišljanje v družbi krepi zaradi dejstva, da večina ljudi s starostjo preneha voditi aktivno družbeno življenje,« ugotavlja Andrey Ilnitsky.
Dober razlog za boj proti staranju
Življenje je neizprosno. Eliksir večne mladosti še ni bil izumljen. In vsi tisti, ki danes odpuščajo zaposlene, starejše od 50 let, upokojence zaničljivo imenujejo "peni", jih poslušajo vljudno odmaknjeno ali komunicirajo kot nerazumni otroci ("OK, bumer!"), bodo čez nekaj časa tudi sami vstopili v to starost.
Ali bodo želeli, da ljudje "pozabijo" na svoje izkušnje, veščine in duhovne lastnosti, ko vidijo sive lase in gube? Ali jim bo všeč, če bodo sami začeli biti omejeni, izključeni iz družbenega življenja ali veljati za šibke in nesposobne?
»Infantilizacija starejših vodi v znižanje samozavesti. To povečuje tveganje za depresijo in socialno izolacijo. Posledično se upokojenci strinjajo s stereotipom in se vidijo tako, kot jih vidi družba. Starejši ljudje, ki zaznavajo svoje staranje, se slabše okrevajo po invalidnosti in v povprečju živijo sedem let manj kot ljudje s pozitivnim odnosom do svojih let,« pravi Andrey Ilnitsky.
Morda je ageizem edina vrsta diskriminacije, pri kateri »preganjalec« zagotovo postane »žrtev« (če doživi starost). To pomeni, da bi se morali tisti, ki so zdaj stari 20 in 30 let, bolj aktivno vključiti v boj proti staranju. In potem jim morda, bližje 50, ne bo več treba skrbeti za "predstavitev".
Sama se soočiti z globoko zakoreninjenimi predsodki je precej težko, meni strokovnjakinja. Za boj proti staranju moramo ponovno razmisliti, kaj je staranje. V naprednih državah se aktivno spodbuja gibanje proti staranju, ki dokazuje, da starost ni grozno obdobje v življenju.
Po napovedih ZN bo čez tri desetletja na našem planetu dvakrat več ljudi, starejših od 60 let, kot jih je zdaj. In to bodo le tisti, ki imajo danes možnost vplivati na spremembo javnega mnenja – in s tem izboljšati svojo prihodnost.