Vsak dan zanemarjamo filozofsko in gastronomsko modrost, ki jo je razglašal Sokrat: »Morate jesti, da živite, ne živeti, da bi jedli.« Zakaj človek zanemarja naravne, naravno dane signale (»sit sem, nočem več jesti«) v korist prenajedanja iz za telo škodljivega užitka?
Ko debeli ljudje vidijo visokokalorično hrano, se v njihovih možganih aktivirajo obsežna področja, odgovorna za užitek, pozornost, čustva, spomin in motorične sposobnosti, so pokazale študije s funkcionalno magnetno resonanco. Nejasno ostaja, zakaj se ljudje redijo: ker njihovo telo ni sposobno samoregulacije telesne teže ali ker telo to sposobnost izgubi s prekomerno telesno težo.
Proces prebave se, kot veste, začne še preden hrana vstopi v želodec in celo v usta. Pogled na hrano, njen vonj ali celo beseda, ki jo poimenuje, stimulirajo predele možganov, odgovorne za uživanje užitka, aktivirajo spominske centre in žleze slinavke. Človek jé tudi takrat, ko ne čuti lakote, ker to daje užitek. Zakaj človek zanemarja naravne, naravno dane signale (»sit sem, nočem več jesti«) v korist prenajedanja iz za telo škodljivega užitka?
Znanstveniki z univerze Columbia (New York) so na kongresu o debelosti v Stockholmu predstavili referat o fizioloških vzrokih prenajedanja.
Podroben zemljevid možganske aktivnosti je pokazal, kako možnost uživanja okusne hrane premaga naravno sposobnost telesa za uravnavanje telesne teže in zaščito pred prenajedanjem.
Znanstveniki so tak način prehranjevanja poimenovali "hedonično" oziroma "homeostatsko" (homeostaza je sposobnost telesa, da se samoregulira, vzdržuje dinamično ravnovesje). Izkazalo se je predvsem, da se možgani pretežkih ljudi na sladko in mastno hrano odzivajo bolj »hedonistično« kot možgani ljudi z normalno težo. Možgani ljudi s prekomerno telesno težo se burno odzivajo tudi na podobe mamljive hrane.
Zdravniki so preučevali reakcijo možganov na "privlačne" slike z uporabo funkcijske magnetne resonance (fMRI). Študija je vključevala 20 žensk – 10 s čezmerno telesno težo in 10 z normalno. Pokazali so jim slike mamljive hrane: torte, pite, ocvrt krompirček in druge visokokalorične hrane. MRI skeniranje je pokazalo, da so pri ženskah s prekomerno telesno težo slike imele izjemno aktivne možgane v ventralnem tegmentalnem območju (VTA), majhni točki v srednjih možganih, kjer se sprošča dopamin, "nevrohormon želje".
»Ko ljudje s prekomerno telesno težo zagledajo visokokalorični obrok, se v njihovih možganih aktivirajo velika področja, ki so odgovorna za občutek nagrajevanja, pozornosti, čustev, spomina in motoričnih sposobnosti. Vsa ta področja so medsebojno povezana, zato se jim naravni samoregulacijski mehanizmi težko uprejo,« je pojasnila Susan Carnell, psihiatrinja na univerzi Columbia.
V kontrolni skupini – vitkih ženskah – takih reakcij niso opazili.
Povečanega apetita pri ljudeh s prekomerno telesno težo niso povzročile samo slike hrane. Zvoki, kot so besede "čokoladni piškotek" ali imena drugih visokokaloričnih dobrot, so izzvali podobne odzive možganov. Zvoki besed za zdravo, nizkokalorično hrano, kot sta "zelje" ali "bučke", niso izzvali tega odziva. Možgani vitkih žensk so se slabo odzvali na »slastne zvoke«.
Podobna študija je bila predstavljena na prehranski konferenci v Pittsburghu. Nevrologi z univerze Yale so izvedli raziskavo fMRI možganov 13 predebelih in 13 vitkih ljudi. S pomočjo skenerja so zabeležili možganske odzive na vonj ali okus čokoladnega ali jagodnega milkshakea. Reakcijo možganov ljudi s prekomerno telesno težo na hrano so opazovali v predelu amigdale malih možganov – središču čustev. »Doživeli« so okusno hrano, ne glede na to, ali so bili lačni ali ne. Mali možgani ljudi z normalno težo so se odzvali na milkshake šele, ko je oseba občutila lakoto.
»Če vaša teža ne presega norme, mehanizmi homeostaze delujejo učinkovito in uspešno nadzorujejo to področje možganov. Če pa imate prekomerno telesno težo, pride do neke vrste disfunkcije homeostatskega signala, zato ljudje s prekomerno telesno težo podležejo prehrambenim skušnjavam, tudi ko so popolnoma siti,« je povedala vodja raziskave Dana Small.
»Dieta« s sladko in mastno hrano lahko popolnoma otrpi vgrajene mehanizme uravnavanja telesne teže v človeškem telesu. Posledično prebavni trakt preneha proizvajati kemična »sporočila«, zlasti beljakovino holecistokinin, ki »poroča« sitost. Ta snov mora iti v možgansko deblo in nato v hipotalamus, možgani pa morajo dati ukaz, naj prenehajo jesti. Pri debelih ljudeh je ta veriga prekinjena, zato lahko trajanje in obilico obroka uravnavajo le od zunaj, z »voljnim sklepom«.
Ena pomembna stvar ni jasna iz študij, ki so bile opravljene v duhu "kaj je bilo prej, kokoš ali jajce." Ali se ljudje zredimo zato, ker njihovo telo sprva ni sposobno samoregulacije teže, ali telo to sposobnost izgubi s prekomerno telesno težo?
Dr. Small meni, da sta oba procesa med seboj povezana. Prvič, kršitev prehrane povzroči disfunkcijo homeostatskih mehanizmov v telesu, nato pa presnovna motnja povzroči še večji razvoj polnosti. »To je začaran krog. Več ko človek poje, bolj tvega, da bo vedno bolj prenajedal, «je dejala. Znanstveniki upajo, da bodo z raziskovanjem posledic debelosti v možganskem signaliziranju v celoti razumeli »centre polnosti« v možganih in se naučili, kako jih uravnavati od zunaj, kemično. Hipotetične »shujševalne tablete« v tem primeru ne bodo neposredno vodile k izgubi teže, ampak bodo povrnile naravne sposobnosti telesa, da prepozna stanje sitosti.
Najboljši način, da teh mehanizmov ne porušimo, pa je, da se ne začnemo rediti, opozarjajo zdravniki. Bolje je takoj poslušati signale telesa "dovolj!" In ne podleči skušnjavi pitja čaja s piškoti in torto ter ponovno razmisliti o svoji prehrani v korist hrane z nizko vsebnostjo maščob in lahko prebavljive hrane.